mer
IMF odobrila posojilo Tajski
12. 09. 1998 10.10
Mednarodni denarni sklad (IMF) in mednarodni posojilodajalci so Tajski namenili posojilo v višini 500 milijonov dolarjev. Gre za četrto tranšo pomoči, ki jo je Tajska dobila v okviru gospodarskega programa, sklenjenega z IMF. Generalni direktor IMF Michel Camdessus je povedal, da je Tajska ostala na poti sprememb, devizne rezerve so se povečale, inflacija pa se je zmanjšala, kar je omogočilo tudi znižanje obrestnih mer.
Norveška centralna banka zvišala obrestne mere
13. 08. 1998 07.50
Norveška centralna banka bo še petič letos zvišala orientacijske obrestne mere. Kot je povedal direktor centralne banke Kjell Storvik, mora Norveška krono v primerjavi z valutami Evropske unije obdržati stabilno, kar pa je izredno težko, saj vrednost krone zaradi padca cen surove nafte, ki je glavni izvozni produkt te skandinavske države, neprestano pada. Nazadnje je norveška centralna banka podoben ukrep izvedla 6. julija letos, finančni strokovnjaki pa menijo, da lahko kmalu pride do vnovičnega znižanja obrestnih mer, kar pa bo odvisno od gibanja cen surove nafte.
Angleška osrednja banka pričakuje višjo inflacijo
13. 08. 1998 07.48
Angleška centralna banka pričakuje ob koncu letošnjega in v prihodnjem letu rahlo rast inflacije, ki naj bi se v letih potem znova umirila in naj bi na letni ravni znašala okoli 2,5 odstotka. Kot navajajo predstavniki omenjene ustanove, je inflacijski pritisk veliko višji kot pred tremi meseci, glavni razlog pa naj bi bil v vse večjih prihodkih, ki povečujejo količino denarja v obtoku, rasti privatnih vlaganj in večji javni porabi. V svojem trimesečnem poročilu strokovnjaki angleške centralne banke še poudarjajo, da je negotovo tudi gibanje obrestnih mer v prihodnjih mesecih.
Kitajska zaskrbljena zaradi padanja jena
12. 08. 1998 11.41
Kitajski časopisi so v današnji izdaji pozvali ZDA in Japonsko k uvedbi ukrepov, ki bi zaustavili padanje vrednosti jena, s tem pa tudi devalvacijo vseh ostalih valut na področju Azije. Po poročilu ekonomistov bo nadaljnje padanje vrednosti jena še poglobilo t.i. azijsko krizo
Druga dokapitalizacija na MBOT
16. 06. 1998 13.06
Mednarodna borza za opcijske in terminske posle, d.o.o., Ljubljana je dne 15.6.1998 izvedla drugo dokapitalizacijo družbe. Pristopilo je deset novih družb, dva obstoječa pa sta svoje kapitalske vložke povečala. Osnovni kapital družbe se je povečal na 68 milijonov SIT.
O Evropski uniji in trgu kapitala na finančno-borzni konferenci
19. 05. 1998 15.39
O procesu oblikovanja Evropske denarne unije in uvajaju nove denarne enote evro je mag. Vladimir Lavrač uvodoma ugotovil, da bo oblikovanje denarne unije in uvajanje evra povzročilo spremembe v gospodarstvih EU. Doseganje petih glavnih konvergenčnih kriterijev pa bo pomembno vplivalo tudi na gospodarstva srednjeevropskih držav kandidatk za vstop v EU. Podjetja, banke, državna uprava in drugi subjekti gospodarske politike se bodo morali najprej lotiti prilagajanja trajno fiksnim tečajem med evropskimi valutami in nato uvedbi evra. Slovenija danes ne izpolnjuje vseh konvergenčnih kriterjev. Konvergenčni kriterij inflacije 11 držav, ki danes sooblikujejo Evropsko denarno unijo, določa njeno 2,7-odstotno stopnjo, slovenska pa se giblje med osmimi in devetimi odstotki. Slovenija tudi še ne dosega kriterija dolgoročnih obrestnih mer. Od zahtev denarne unije pa prav tako odstopa še denarni in devizno tečajni sistem.
Pariška Velika palača razstavlja dela Delacroixa
10. 04. 1998 09.47
Francija s številnimi prireditvami praznuje 200. obletnico rojstva slikarja in kolorista Eugenea Delacroixa. V pariški Veliki palači so danes odprli razstavo, na kateri si bo moč ogledati 88 slik in 33 risb, ki jih je veliki umetnik ustvaril v zadnjih 15 letih svojega delovanja. Umetnik, ki se je rodil 26. aprila 1798, se je v zgodovino zapisal kot vodilni predstavnik francoske romantike. Delacroix (1798-1863), ki se je sam označil za "najbolj klasičnega med romantiki", velja tudi za človeka, ki je utrl pot moderni. Po mnenju mnogih je njegova slika z naslovom 'La Mer a Dieppe' prva impresionistična slika. Razstava bo na ogled do 20. julija. Najbolj znana Delacroixova dela pa si bo v času jubileja še naprej moč ogledati v Louvru v Parizu
Brazilske devizne rezerve na rekordni ravni
02. 04. 1998 08.43
Brazilske devizne rezerve so konec marca znašala 66 milijard dolarjev, kar je največ v zgodovini te latinskoameriške države. Zaradi azijske finančne krize so se devizne rezerve Brazilije septembra lani v nekaj dneh zmanjšale s 63 na 54 milijard dolarjev. Da bi okrepila nacionalno valuto, je vlada predsednika Fernanda Cardosa novembra lani sprejela ukrep o povišanju obrestnih mer in davkov.
Javni dolg Brazilije vedno višji
01. 03. 1998 10.16
Brazilski javni dolg se je po letu 1995, ko je oblast prevzel predsednik Fernando Cardoso, podvojil. Kot so poročali brazilski mediji, ki se sklicujejo na uradne vire, so se dolgovi države, provinc, občin in državnih podjetij med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 1997 povečali s 153,16 milijarde na 306,49 milijarde kruzeirov. Skupna zadolženost tako znaša že 34 odstotkov bruto domačega proizvoda Brazilije. Kot glavni razlog nagle rasti zadolževanja države navajajo visoko raven obrestnih mer. Brazilska vlada je namreč po t.i. mehiški krizi leta 1995 močno zvišala obrestne mere, da bi preprečila odliv kapitala.
Združenje bank Slovenije o izvajanju dogovora
13. 02. 1998 16.15
Predstavniki slovenskih bank so včeraj obravnavali aktualne probleme medsebojnega sodelovanja in nadaljnih aktivnosti Združenja bank Slovenije pri izvajanju dogovora o določanju zgornje meje pasivnih obrestnih mer v bankah in hranilnicah, sporočajo predstavniki omenjenega združenja. Udeleženci sestanka so se seznanili z odločbo urada za varstvo konkurence, ki soglaša z nadaljnim izvajanjem dogovora o pasivnih obrestnih merah. Na sestanku je bila izražena tudi podpora priporočilu urada glede večje diferenciacije obrestnih mer na kratkoročne in dolgoročne depozite. Združenje bank bo k pripravi ustreznih sprememb dogovora pristopilo nemudoma.
Evropska centralna banka ne namerava zviševati obrestnih mer
13. 02. 1998 09.01
Evropska centralna banka je sporočila, da svoje denarne politike ob uvedbi skupne evropske valute evra ne bo bistveno zaostrila. Zmerna rast in nizke inflacijske stopnje v državah članicah Evropske monetarne unije (EMU) naj bi po mnenju finančnih strokovnjakov nemških bank omogočile nizke stopnje obrestnih mer. V prihodnje tudi ni pričakovati ekspanzivne denarne politike evropske centralne banke. Po predvidevanjih strokovnjakov naj bi inflacijska stopnja leta 1999 v državah članicah EMU znašala dva odstotka, povprečna rast pa naj bi dosegla 3 odstotke.
Predsednik Svetovne banke zadovoljen s potekom gospodarskih reform v Južni Koreji
08. 02. 1998 09.39
Predsednik Svetovne banke James Wolfensohn je ob svojem obisku v Južni Koreji izrazil zadovoljstvo nad potekom reform v tej azijski državi. Posebej je pohvalil sporazum, sklenjen med sindikati, podjetji in vlado, ki podjetjem dovoljuje odpuščanje delavcev. Po njegovem mnenju mora vlada vztrajati pri politiki visokih obrestnih mer, s katero bo dosegla stabilizacijo deviznih trgov. V Južni Koreji je trenutno brez zaposlitve milijon ljudi, njen zunanji dolg pa znaša 153 milijard ameriških dolarjev.
Postpraznična utrujenost na Ljubljanski borzi
06. 01. 1998 09.45
Borzni posredniki so prvi dan trgovanja v letu delovali postpraznično utrujeni, saj so sklenili le za 280,9 mio SIT poslov na organiziranem trgu Ljubljanske borze. Poslovanje je minilo bolj ali manj v duhu aplikacij oz. le simboličnem številu poslov z delnicami. Slovenski Borzni indeks je tako upadel za 1,4%. Na trgu dolžniških vrednostnih papirjev je prednjačila obveznica RSO2, katere tečaj se praktično ni spremenil, sklenjenih pa je bilo za 49 mio SIT poslov.
Spektakularno leto za Wall Street
05. 01. 1998 08.39
Borza na Wall Streetu je v letu 1997 zahvaljujoč zniževanju obrestnih mer, močni gospodarski rasti v ZDA ter solidnim dobičkom podjetij ponovno zabeležila rekordno leto. Indeks Dow Jones, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 30 industrijskih delnic, je bil ob koncu izteklega se leta vreden 7908,25 točke, kar pomeni, da je v letu 1997 porasel za več kot 22 odstotkov. Najpomembnejši ameriški borzni barometer je tako prvič po 101 letu, odkar ga izračunavajo, v treh zaporednih letih zabeležil več kot 20 odstotno rast. Od začetka leta 1995 se je njegova vrednost že več kot podvojila.
Bančno združenje se ne strinja z obdavčitvijo
17. 12. 1997 15.22
Združenje bank Slovenije je na parlamentarni odbor za finance in kreditno monetarno politiko naslovilo pripombe na predlog zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic. Predlagani zakon prinaša izjemno dodatno davčno obremenitev bank, ki bi po stanju 30. novembra letos znašalo 14,7 milijarde tolarjev. Predlog zakona je sporen med drugim zaradi formalno pravnih razlogov, povzročil pa bo tudi prekinitev procesa zmanjševanja obrestnih mer za posojila in s tem preprečil zmanjšanje obremenitve gospodarstva. Poleg tega bo bankam onemogočil prilagajanje evropski konkurenci.
Po odstopu vlade češka krona pod hudim pritiskom
01. 12. 1997 18.22
Češka nacionalna valuta krona se je po odstopu vlade premiera Vaclava Klausa znašla pod hudim pritiskom. Danes dopoldne so na češkem medbančnem trgu z nemško marko trgovali po tečaju 19,90 krone. Po uradnem srednjem tečaju češke centralne banke (ČNB) je bila marka konec preteklega tedna vredna 19,515 krone. Češka centralna banka, ki je poskušala s posrednimi intervencijami preprečiti še hujši padec nacionalne valute, je poleg tega danes zvišala tudi eno najpomembnejših obrestnih mer - repo obrestno mero za refinanciranje bank, in sicer s sedanjih 14,8 na 18,5 odstotka. Boji se namreč posegov špekulantov.
Borzni indeks v Hongkongu še padel
07. 11. 1997 00.00
Borza v Hongkongu je današnje trgovanje ponovno končala s precejšnjimi padci tečajev delnic. Borzni indeks Hang Seng je trgovanje končal pri vrednosti 10.104 točke, kar je za dobre tri odstotke oz. za 308 točk manj kot včeraj. Strokovnjaki kot vzrok za upadanje tečajev navajajo bojazen vlagateljev pred nadaljnjo rastjo obrestnih mer, ki negativno vplivajo predvsem na velika gradbena podjetja, ki kotirajo na borzi.