mer
Upočasnitev gospodarske rasti v Španiji
22. 02. 2001 00.00
Španska gospodarska rast se je v zadnjem lanskem četrtletju zaradi višjih obrestnih mer in inflacije, ki sta povzročili manjše trošenje in investicije, nekoliko upočasnila. Po podatkih španske nacionalne statistične agencije (INE) je bila gospodarska rast v zadnjem četrtletju leta 2000 0,8-odstotna, medtem ko je v predhodnem trimesečju znašala 0,9 odstotka. V primerjavi z enakim obdobjem leta 1999 se je obseg bruto domačega proizvoda povečal za 3,8 odstotka, v preteklem letu pa za 4,1 odstotka, kar je nekoliko več od štiriodstotne rasti v letu 1999.
Ključne obrestne mere nespremenjene
15. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) danes v skladu s pričakovanji ni spremenila svojih ključnih obrestnih mer. V nasprotju od ameriške centralne banke, ki je januarja dvakrat sprejela odločitev o znižanju ključnih obrestnih mer za 0,5 odstotka, je ECB danes sprejela odločitev, da ostaja najpomembnejša obrestna mera v 12 držav članicah evropske monetarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank, še vedno 4,75 odstotka, kar je za 0,75 odstotka pod ameriško stopnjo.
Znižanje obrestne mere v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Odbor ameriške centralne banke Zveznih rezerv za odprti trg (FOMC) je na čelu s predsednikom Alanom Greenspanom po pričakovanju sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka. Odbor petih guvernerjev Zveznih rezerv pa je na prošnjo regionalnih bank obenem znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na 5 odstotkov. Bela hiša ni posebej komentirala odločitve Feda, gospodarstveniki pa so poudarili, da je bila taka poteza dobrodošla. Vrednosti delnic na borzi se medtem niso bistveno spremenile, saj je bilo znižanje obrestnih mer pričakovano in vlagatelji so poslovne poteze povlekli že pred odločitvijo Feda.
V pričakovanju odločitve FED-a
02. 02. 2001 00.00
Vsi glavni svetovni delniški trgi so včeraj dan preživeli v pričakovanju odločitve ameriške centralne banke, FED-a, glede spremembe obrestnih mer. Tako so tudi v dopoldanskem trgovanju v Nemčiji trgovci zamenjali le malo delnic, vendar je vodilni indeks DAX kljub temu uspel dan zaključiti više, predvsem zaradi naraščajočih tečajev tehnoloških delnic. Siemens, elektronski in inženirski gigant, največje evropsko software podjetje SAP in proizvajalec čipov Infineon Technologies so vodili vzpon na frankfurtski borzi in k vzponu DAX-a prispevali kar 42 točk. Tako se je DAX zaključil 0,65% više in dan končal na 6.795 (+55) točkah. V tem letu je pridobil že približno 7%.
ECB ni zvišala obrestnih mer
02. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka v četrtek ni zvišala ključnih obrestnih mer. Najpomembnejša obrestna mera v dvanajstih državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, tako še vedno znaša 4,75 odstotka. Svet je danes razpravljal tudi o denarnopolitični situaciji v evroobmočju in kot je povedal predsednik ECB Wim Duisenberg, glede na situacijo za zdaj še ne razmišljajo o spreminjanju obrestnih mer. ECB tako pri spremembi obrestnih mer ni sledila ameriški centralni banki, ki je včeraj po pričakovanjih sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka ter diskontno obrestno mero, po kateri ameriška centralna banka posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na pet odstotkov.
Vnovično znižanje obrestnih mer v ZDA
30. 01. 2001 00.00
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke bo na dvodnevnem zasedanju v Washingtonu, ki se bo začelo danes, predvidoma znova znižal obrestne mere. Po mnenju analitikov naj bi tokratno znižanje referenčne obrestne mere znašalo pol odstotne točke, čeprav nekateri dopuščajo tudi možnost znižanja za 0,75 oz. za celo odstotno točko. Predsednik Federal Reserve Alan Greenspan naj bi po mnenju poznavalcev znižanje obrestnih mer že nakazal v govoru pred senatom minuli četrtek, ko je opozoril, da inflacija ni previsoka, medtem ko naj bi bila rast ameriškega gospodarstva "blizu ničle".
Rast tečajev prestavljena
18. 01. 2001 00.00
Kot kaže se na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev počasi krepi bojazen, da bi se ponovil črni scenarij izpred leta dni, ko je Slovenski borzni indeks približno ob istem času kot letos dosegel vrh, nato pa se je trend obrnil in prinesel padec. Seveda kljub bojazni večina investitorjev upa, da se zgodovina ne bo ponovila.
Vrednosti delnic v New Yorku padle
13. 01. 2001 00.00
Vrednosti delnic na newyorški borzi so včeraj padle, kar naj bi bilo predvsem posledica dejstva, da ameriškemu gospodarstvu še ne kaže tako slabo, zato skorajšnjega vnovičnega znižanja obrestnih mer ni pričakovati. Industrijski indeks Dow Jones je včeraj v primerjavi s četrtkom padel za 84,17 točke oziroma 0,79 odstotka na vrednost 10.525,38 točke. V primerjavi s petkom preteklega tedna pa je Dow Jones izgubil 136,63 točke oziroma 1,3 odstotka.
Ameriški borzni indeksi navzdol
06. 01. 2001 00.00
Industrijski indeks Dow Jones je včeraj izgubil 2,29 odstotka četrtkove vrednosti oziroma padel za 250,40 točke na vrednost 10.662,01 točke. Tehnološki indeks Nasdaq je včeraj v primerjavi s četrtkom upadel za 6,20 odstotka oziroma 159,18 točke na vrednost 2.407,65 točke in tako konec tedna zapravil vse pridobitve sredine rekordne rasti za 14 odstotkov oziroma 324 točk. Dow Jones in Nasdaq sta na tedenski ravni izgubila, prvi 1,16 odstotka, slednji pa 2,5 odstotka. Tudi širši indeks Standard & Poor's 500 je včeraj v primerjavi z dnevom prej izgubil 2,62 odstotka oziroma 34,99 točke in poslovni teden končal pri vrednosti 1.298,35 točke.
Dražje delnice v Tokiu
05. 01. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se na znižanje ameriških obrestnih mer odzvali s precejšnjimi zvišanji. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 176,12 točke oz. 1,3 odstotka in trgovanje končal na 13.867,61 točke. Prav tako je na deviznih trgih močno poskočil tečaj ameriškega dolarja - zanj je treba odšteti že več kot 116 jenov, kar je največ v zadnjih 18 mesecih. V ponedeljek bodo japonski finančni trgi zaradi praznika zaprti.
Znova nižje obrestne mere
05. 01. 2001 00.00
Ameriška centralna banka je včeraj vnovič znižala diskontno obrestno mero, tokrat za 0,25 odstotne točke na 5,5 odstotka. Le dan potem, ko je znižala diskontno obrestno mero in obrestno mero, po kateri si banke izposojajo denar prek noči, je uresničila svoje napovedi o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Diskontna obrestna mera se obračunava, kadar si banke pri centralni banki izposojajo denar.
Leto 2000 porazno za tehnološke delnice
30. 12. 2000 00.00
Ameriške borze so včeraj sklenile zadnji poslovni dan v letu 2000, ki je bilo mnogo slabše predvsem za tehnološke delnice, ki so leto poprej doživele nesluten razcvet. Industrijski indeks Dow Jones je včeraj v primerjavi s četrtkom izgubil 0,75 odstotka oziroma 81,91 točke in poslovno leto končal na vrednosti 10.786,85 točke. Na letni ravni je Dow Jones padel za 9,2 odstotka, kar je največji padec po odstotkih od leta 1981, ko je ta znašal 9,2 odstotka. Najslabše se je godilo tehnološkemu indeksu Nasdaq, ki so ga letos krepko stisnili kremplji "medveda". Nasdaq je na letni ravni izgubil na vrednosti 39,28 odstotka, kar je več od dosedanjega rekordnega upada leta 1974, ko je izgubil 35,1 odstotka. V nasprotju s poraznim letom 2000 je Nasdaq na primer leta 1999 doživel nesluten razcvet, saj je pridobil kar 85 odstotkov svoje vrednosti.
Japonska borza končala z znižanjem tečajev
29. 12. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se zadnji delovni dan v tem letu znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je znižal za 1,16 odstotka na 13.785,69 točke. Po mnenju borznih posrednikov so pocenitve delnic posledica vse večjega pesimizma spričo razvoja trga vrednostnih papirjev v naslednjih mesecih. Nikkei je leto 2000 končal na vrednosti, ki je za 27,19 odstotka nižja kot v začetku leta.
Znižani tečaji delnic
20. 12. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se ponovno znižali in zabeležili najnižje vrednosti v zadnjih 21 mesecih. Za ameriškimi tehnološkimi delnicami, ki so se v torek pocenile, se je znižal tudi indeks Nikkei, ki je padel pod mejo 14 tisoč točk. Indeks, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal na vrednosti 13.914,43 točke, kar je 217,94 točke oz. 1,5 odstotka manj kot v torek.
Zvezne rezerve ohranile obrestne mere
20. 12. 2000 00.00
Zvezne rezerve ameriške centralne banke (Fed) po torkovem sestanku upravnega odbora niso spremenile obrestnih mer, čeprav so vlagatelji pričakovali, da bi bil morda za to že čas, ker se ameriško gospodarstvo že nekaj časa ohlaja. Kljub temu, da ni prišlo do znižanja obrestnih mer, pa je predsednik Feda Alan Greenspan po sestanku dejal, da se pozornost od skrbi pred inflacijo usmerja na strah pred recesijo, kar pomeni, da bo v kratkem res prišlo do znižanja obrestnih mer.
Elektorji dali večino Bushu
19. 12. 2000 00.00
Elektorski kolidž je sporočil, da je republikanski predsedniški kandidat George Bush mlajši dobil zanesljivo večino 271 glasov in s tem postal neuradni 43. predsednik ZDA. Uradno bo Bush postal novoizvoljeni predsednik 5. januarja 2001, ko bo zvezni kongres pod vodstvom Ala Gora kot predsednika senata preštel elektorske glasove. Novoizvoljeni predsednik bo postal predsednik ZDA po svečani prisegi 20. januarja 2001 pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Williamom Rehnquistom.
Greenspanove izjave dale zalet
06. 12. 2000 00.00
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes sledili pozitivnim gibanjem na Wall Streetu ter zabeležili precejšnjo rast. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 194,32 točke oz. 1,3 odstotka na 14.889,37 točke. Veliki porasti tečajev ameriških delnic so v Tokiu pozitivno vplivali predvsem na delnice podjetij visoke tehnologije, kot sta Sony in NEC.
Upočasnjevanje gospodarske rasti v ZDA
01. 12. 2000 00.00
Ameriško ministrstvo za trgovino (Commerce Department) je sporočilo, da je potrošniška poraba v mesecu oktobru v primerjavi s septembrom porasla le za 0,2 odstotka, kar predstavlja najnižjo mesečno stopnjo rasti v zadnjih šestih mesecih. Povprečni osebni dohodki so oktobra padli za 0,2 odstotka in gospodarstveniki se bojijo, da bo slika v mesecu novembru še slabša predvsem zaradi padanja vrednosti delnic na Wall Streetu, kar je posledica slabših zaslužkov in politične nestabilnosti zaradi povolilnega zapleta pri predsedniških volitvah na Floridi.
Huda neurja po Evropi
06. 11. 2000 00.00
Huda neurja z močnim deževjem in orkanskim vetrom, ki so zajela predvsem zahodno Evropo, so doslej terjala štiri smrtne žrtve. V drugem neurju v zadnjem tednu sta v Veliki Britaniji umrli dve osebi, ko je v bližini Ludlowa na njun avtomobil padlo drevo. V francoski Nici je plaz pod seboj pokopal starejšega moškega, starejši moški pa je umrl tudi v naraslih vodah v Alassiu na severu Italije.
Napovedana rast kitajskega gospodarstva
03. 11. 2000 00.00
Kitajski ekonomisti napovedujejo, da bo domače gospodarstvo naslednje leto zabeležilo 8,5-odstotno rast. S tem so spremenili prve napovedi, ko so trdili, da bo kitajsko gospodarstvo naslednje leto zabeležilo manjšo rast kot letos. Letos naj bi Kitajska namreč zabeležila 8,3-odstotno gospodarsko rast. Da bi Kitajska prihodnje leto res zabeležila 8,5-odstotno gospodarsko rast, bo morala po mnenju ekonomistov še naprej krotiti inflacijo, nadaljevati z liberalizacijo obrestnih mer ter pomagati majhnim podjetjem pri pridobivanju bančnih posojil. Sicer pa je kitajska državna agencija za makroeokonomske analize v začetku leta napovedala, da bo gospodarstvo letos zabeležilo osemodstotno rast, prihodnje leto pa naj bi zabeležilo 7,5-odstotno rast.
Japonska banka in vlada neenotni
01. 11. 2000 00.00
Japonska vlada in centralna banka se strinjata, da si je japonsko gospodarstvo opomoglo od največje recesije po II. svetovni vojni, vendar si nista enotni, kolikšna naj bi bila gospodarska rast. Medtem ko centralna banka ocenjuje, da bo bruto domači proizvod v naslednjem davčnem letu narasel med 1,9 in 2,3 odstotka, državna agencija napoveduje njegovo zvišanje za 1,5 odstotka.
Nadaljevanje umirjene rasti
02. 09. 2000 00.00
Vrednosti delnic na newyorški borzi so konec tedna nadaljevale z zmerno rastjo, ki je posledica umirjanja strahu pred skorajšnjim ponovnim dvigom obrestnih mer s strani Zveznih rezerv. Industrijski indeks Dow Jones je v petek porasel za 23,68 točke, oziroma 0,21 odstotka na vrednost 11.238,78 točke. V primerjavi s petkom preteklega tedna je Dow Jones porasel za 46,15 točke. Industrijski indeks Nasdaq je v petek porasel za 27,98 točke oziroma 0,67 točke na vrednost 4.234,33 točke, na tedenski ravni pa se je odrezal precej bolje, saj je porasel za 191,65 točke. Širši indeks Standard &
Cenejše delnice v Tokiu
01. 09. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je padel za 121,48 točke oz. 0,72 odstotka in trgovanje končal pri 16.739,78 točke.
Nekoliko cenejše delnice v Tokiu
23. 08. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes nekoliko znižali. Potem ko je dan prej zabeležil močan porast, je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, v sredo izgubil 18,09 točke in trgovanje končal pri 16.436,65 točke.
FED ni spremenila obrestnih mer
23. 08. 2000 00.00
Ameriška centralna banka v skladu s pričakovanji večine analitikov včeraj ni zvišala obrestnih mer. Odbor guvernerjev centralne banke (ali Fed) je v sporočilu za javnost zapisal, da podatki kažejo na upočasnjevanje rasti povpraševanja, ki se približuje stopnji produktivnosti. Wall Street je Fedovo odločitev, da pusti obresti pri miru že drugič zapored, sprejel brez posebnega navdušenja, saj je indeks Dow Jones na borzi v New Yorku porasel le za 59,34 točke na vrednost 11.139,14 točke.
Dražje delnice v Tokiu
11. 08. 2000 00.00
Na osrednjem azijskem borznem paketu v Tokiu so se danes delnice v povprečju podražile. Osrednji indeks tokijske borze Nikkei se je okrepil za 0,89 odstotka oz. 141,85 točke na 16.117,50. Bikovski trend se je v Tokiu pokazal že v jutranjem delu trgovanja. Borzni trgovci sicer še vedno nestrpno pričakujejo odločitev japonske centralne banke, ki naj bi opustila politiko nizkih obrestnih mer, ki traja že več kot 18 mesecev. Devetčlanski svet japonske centralne banke je v jutranjih urah namreč začel sestanek, na katerem naj bi po večinskem mnenju sprejeli odločitev, da podražijo nizke stroške zadolževanja zasebnih bank. Omenjeno politiko je japonska emisijska banka vodila z namenom, da pripomore h krepitvi ohromljenega gospodarstva.
Bank of America bo odpustila 10.000 delavcev
29. 07. 2000 17.33
Največja ameriška banka, Bank of America, bo v naslednjem letu zmanjšala število svojih zaposlenih za približno 10.000 delavcev. Banka se je za skoraj sedemodstotno zmanjšanje števila zaposlenih odločila, ker želi zmanjšati stroške poslovanje ter s tem pospešiti rast dobička. Banka bo za odpravnine odpuščenim delavcem v tekočem, tretjem letošnjem trimesečju namenila 500 milijonov dolarjev. Sicer pa v Bank of America, ki zdaj v 4500 podružnicah v 21 ameriških zveznih državah zaposluje 150.000 delavcev, pričakujejo, da bodo prihodnje leto zabeležili približno 15-odstotno rast dobička iz poslovanja. Banko so k zmanjševanju števila zaposlenih prisilile predvsem razmere v ameriškem bančnem segmentu, ki ga zadnje čase pestijo stroški visokih obrestnih mer.
Visoka inflacija v Franciji
15. 07. 2000 15.54
Porast cen nafte na svetovnih trgih je povzročil tudi porast inflacije v Franciji. V juniju je dosegla 1,7 odstotka, kar je najvišja zabeležena stopnja inflacije od januarja 1997,je objavil francoski statistični urad INSEE.
Dražje delnice v Tokiu
14. 07. 2000 13.36
Tečaji delnic na tokijski borzi so se v povprečju zvišali. Indeks Nikkei je pridobil 106 točk oz. 0,62 odstotka in teden sklenil pri vrednosti 17.142,90 točke.
Ruska centralna banka znova znižala obresti
10. 07. 2000 14.27
Ruska centralna banka je že četrtič letos znižala obrestne mere, tokrat za pet odstotnih točk. Sedanja raven obrestnih mer znaša 28 odstotkov, kar je najnižja raven po februarju 1998. V primerjavi z začetkom leta, ko so se obrestne mere gibale pri 55 odstotkih, pa so se skoraj prepolovile.