mer
V ZDA najnižja obrestna mera v 40 letih
03. 10. 2001 00.00
Desetčlanski zvezni odbor za odprti trg ameriške centralne banke (Fed) se je odločil, da bo že devetič letos znižal vodilno obrestno mero, in sicer za pol odstotne točke na 2,5 odstotka, kar je najnižja raven v zadnjih 40 letih.
Evropski časniki o odprtju newyorške borze
18. 09. 2001 00.00
Evropski časniki v današnjih izdajah pišejo o včerajšnjem ponovnem odprtju newyorške borze po terorističnem napadu na ZDA. Ugotavljajo, da so bile posledice štiridnevnega zaprtja Wall Streeta manjše, kot je bilo pričakovati.
Gospodarski učinki napadov na ZDA
18. 09. 2001 00.00
Industrijska produkcija na Japonskem in v ZDA ter v nanju vezanih gospodarstvih v Aziji in Južni Ameriki že nekaj časa upada. Šokantni teroristični napadi bodo verjetno pospešili usklajeno protirecesijsko politiko razvitih držav. Dolgoročneje lahko vodijo v novo oboroževalno tekmo z njenimi pozitivnimi in negativnimi učinki.
Padec industrijske proizvodnje v ZDA
15. 09. 2001 00.00
Obseg industrijske proizvodnje v ZDA je bil avgusta v primerjavi z julijem nižji za 0,8 odstotka in pada že enajsti mesec zapored. Tako občuten padec so ZDA doslej zabeležile samo leta 1960.
Dolar oslabljen, nafta pocenjena
13. 09. 2001 00.00
Skupna evropska valuta nasproti ameriški se je podražila za skoraj devet centov.
ECB znižala obrestne mere
30. 08. 2001 00.00
Evropska centralna banka je znižala vse tri najpomembnejše obrestne mere za četrt odstotne točke.
Padec indeksov na Wall Streetu
18. 08. 2001 00.00
Borzni indeksi na Wall Streetu so teden sklenili s precejšnjimi izgubami, nekateri so dosegli tudi najnižjo raven v zadnjih štirih mesecih. Najbolj je padel indeks Nasdaq.
Fed znova o obrestnih merah
26. 06. 2001 00.00
V ameriški prestolnici se bo danes začelo dvodnevno zasedanje odbora za odprti trg ameriške centralne banke (Fed), na katerem bodo znova razpravljali o obrestnih merah. Po mnenju številnih poznavalcev bo Fed v sredo najverjetneje še šestič letos znižal obrestne mere, ugibajo le, ali bo tokrat ameriška centralna banka ključno obrestno mero vnovič spustila za pol ali le za četrt odstotne točke.
Brez dogovora o odkupni ceni pšenice
20. 06. 2001 00.00
Tudi po sredinih pogajanjih med predstavniki kmetov in žitnopredelovalnih podjetij še vedno ni določena letošnja odkupna cene pšenice. Vsaka stran vztraja pri svojem, pridelovalci pri 27,50 tolarja za kilogram pšenice, prevzete na poljih, predelovalci pa pri 25,50 tolarja za kilogram na odkupnih mestih. Po besedah vodij pogajalcev predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Petra Vriska in direktorja Žitne skupnosti Janeza Železnikarja vrata za pogovore še niso zaprta, vendar pa je zdaj na vrsti država, saj pri tem ne more "dvigniti rok in se sprenevedati", da je vse uredila s tržnim redom. Oboji zato še ta teden zahtevajo sprejem pri kmetijskem ministru in predsedniku vlade ter odgovor v najkrajšem možnem času.
ECB svari pred plačno-inflacijsko spiralo
13. 06. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) meni, da se nevarnost pojava plačno-inflacijske spirale povečuje. Glavni ekonomist ECB Otmar Issing je zato pozval sindikate v državah evroobmočja, naj trenutne visoke rasti cen življenjskih potrebščin ne izkoriščajo kot priložnosti za množične zahteve po zvišanju plač.
Borza se lahko zahvali "izumitelju" svežnjev
29. 05. 2001 00.00
Glavna ugotovitev torkovega dne bi lahko bila, da se manjša število sklenjenih poslov, saj so jih v torek borzni posredniki sklenili le 1.005. Vrednost teh poslov pa je bila 1,407 mio SIT, od tega je bilo rednega prometa le za 209 mio SIT, ostal promet pa je bil narejen s posli s svežnji in aplikacijami. Svežnje so borzniki v torek prijavili z delnicami Kolinske, Petrola, pivovarne Laško, Save, obveznicami KBM2 in Republike Slovenije 04.
ZDA poklonile Cad-Cam opremo
25. 05. 2001 00.00
Združene države Amerike so prek Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) slovenskemu Inštitutu za rehabilitacijo poklonile najsodobnejšo Cad-Cam opremo, ki bo znatno izboljšala in olajšala rehabilitacijo. Gre za trenutno najsodobnejšo opremo v svetu, ki omogoča natančno odvzemanje mer pri izdelavi manjkajočih delov telesa. Natančni podatki zagotavljajo večjo zanesljivost pripomočka, natančnost izdelave, s tem pa tudi njegovo hitrejšo aplikacijo. Sistem je prenosljiv in ga je zato možno uporabljati tudi pri triažiranju na terenu.
Finančno-borzna konferenca v Portorožu
17. 05. 2001 00.00
Generalni direktor Ljubljanske borze Draško Veselinovič je v Portorožu odprl 18. finančno-borzno konferenco, ki se je tudi letos začela s podelitvijo kristalne plakete za kakovostno in korektno obveščanje izdajateljev delnic iz borzne kotacije. Nagrado je dobila Droga, ki je v minulem letu najbolje obveščala svoje delničarje in javnost o poslovanju.
Evropska banka optimistična
02. 05. 2001 00.00
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg je v letnem poročilu banke za leto 2000 izrazil optimizem glede napovedi o gospodarski rasti v državah, ki so uvedle evro. Gospodarska rast na tem območju je lani dosegla 3,4 odstotka. Podpredsednik ECB Christian Noyer pa je pred gospodarsko-monetarno komisijo Evropskega parlamenta zatrdil, da obrestne mere v Evropi niso na "zgodovinsko visoki ravni". Obenem je zatrdil, da bo gospodarska rast na območju evra leta 2001 in 2002 približno enaka kot leta 2000 (3,4-odstotna). V svojih zadnjih napovedih Evropska komisija omenja 2,8-odstotno rast leta 2001 in 2,9-odstotno rast leta 2002. Podpredsednik ECB še ocenjuje, da bo stopnja inflacije leta 2002 in 2003 manj kot 2-odstotna.
Kako proračune uskladiti z EU
22. 04. 2001 00.00
Finančni ministri držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji so na srečanju s finančnimi ministri petnajsterice v švedskem Malmoeju opozorili na težave, ki jih imajo pri usklajevanju proračunov s proračunsko ureditvijo Unije. Posebej za 24 ur je finančni minister Tone Rop ocenil položaj Slovenije na področju finančne ureditve med ostalimi članicami: "Z estonskim finančnim ministrom sva se strinjala, da smo kar precej pri vrhu. Sicer pričakujemo, da bomo poleg opozoril glede problemov in kako jih čim hitreje reševati, slišali tudi kakšne predloge držav članic Evropske unije. Verjetno bo eden od predlogov, da se poleg izmenjave gospodarskih programov držav članic Evropske unije pripravljajo tudi gospodarski programi za kandidatke z enim ciljem, da se jim približamo in da počasi vodimo enotno evropsko gospodarsko politiko. Sicer so tudi na drugih področjih med kandidatkami velike razlike'', je še povedal Rop.
Rast tečajev na Wall Streetu
21. 04. 2001 00.00
Nepričakovana poteza ameriške centralne banke, ki je 18. aprila za pol odstotne točke znižala ključno obrestno mero, je spodbudila rast tečajev delnic na newyorškem Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je v minulem tednu pridobil 452,91 točke oz. 4,5 odstotka in se povzpel na 10.579,85 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa se je okrepil za 201,86 točke oz. 10,3 odstotka in petkovo trgovanje sklenil pri 2163,38 točke. Številni poznavalci menijo, da sredino, letos že četrto znižanje obrestnih mer v ZDA nikakor ni zadnje, spremembe pa je po njihovem mnenju mogoče pričakovati že na rednem zasedanju Fedovega odbor za odprti trg, ki bo 15. maja.
Vrtoglava rast delnic na Wall Streetu
19. 04. 2001 00.00
Vrednosti delnic na newyorškem Wall Streetu so včeraj takoj po novici, da so ameriške Zvezne Rezerve (Fed) znižale obrestne mere, vrtoglavo narasle, kar se je odrazilo tudi na ključnih borznih indeksih. Delniški indeks Dow Jones dobre tri ure pred zaključkom trgovanja znaša 10.628,13 točke, kar je za 411,4 točke oz. 4,03 odstotka več kot ob začetku današnjega trgovanja. Tehnološki indeks Nasdaq pa je porasel za neverjetnih 182,02 točke oz. 9,43 odstotka in s tem prebil mejo 2000 točk, saj je trenutno na ravni 2105,24 točke.
ECB ohranila raven obrestnih mer
29. 03. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) na današnjem zasedanju ni spremenila obrestnih mer. Ključna obrestna mera tako ostaja pri 4,75 odstotka. Najverjetneje pa bo ECB znižala obrestne mere čez dva tedna, ko se se bo znova sestal svet te osrednje evropske bančne ustanove.
Nizek redni dnevni promet
22. 03. 2001 00.00
Danes se je pokazala še ena slabost, zaradi katere se tuji investitorji na daleč izogibajo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Ta slabost je velika nelikvidnost, tako je bilo danes sklenjeno za 352 milijonov SIT prometa, če pa od tega oštejemo še aplikacije in posle s svežnji dobimo 241 milijonov SIT prometa, kar za tujega investitorja vsekakor ni vredno zanimanja.
Greenspan razočaral borzne vlagatelje
21. 03. 2001 00.00
Odbor za odprti trg ameriške centralne finančne ustanove Zveznih rezerv (FOMC) je po pričakovanju znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med sabo posojajo denar, za pol odstotne točke na pet odstotkov, kakor tudi diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, in sicer prav tako za pol odstotka na 4,5 odstotka. Znižanje obrestnih mer za samo pol odstotne točke je razočaralo Wall Street, ki je stavil na večjo stimulacijo potrtemu potrošniškemu zaupanju. Medtem ko so se borzni indeksi po krepkem padanju prejšnji teden v pričakovanju sestanka FOMC začeli dvigovati, pa je po objavi odločitve FOMC spet zavladalo malodušje.
Politični pritiski na Greenspana
19. 03. 2001 00.00
Pred torkovim srečanjem odbora za odprti trg ameriške osrednje finančne ustanove Zveznih rezerv (Fed) so se v ZDA povečali pritiski politikov na predsednika Feda Alana Greenspana, naj ne zaspi za krmilom centralne banke in poskrbi za krepko znižanje obrestnih mer. Nedeljske informativne televizijske oddaje so bile posvečene predvsem gospodarstvu, pri čemer je kopica senatorjev pozivala Greenspana, da z znižanjem obrestnih mer pomaga k stimulaciji šepajočega gospodarstva, pri čemer pričakujejo znižanje za najmanj pol odstotne točke.
Japonska znižuje obrestne mere
19. 03. 2001 00.00
Japonska centralna banka se je danes odločila za ohlapnejšo denarno politiko. Da bi povečali likvidnost finančnega trga, bodo morale poslovne banke svoje devizne rezerve, ki jih imajo pri centralni banki, s sedanjih štirih bilijonov jenov zvišati na približno pet bilijonov jenov (87 milijard nemških mark/44,6 milijarde evrov). Banka Japonske se je s tem izognila neposredni vrnitvi k svoji "politiki ničelnih obrestnih mer". Kljub temu pa strokovnjaki menijo, da bo končni učinek danes sprejetega ukrepa prav znižanje kratkoročnih obrestnih mer v smeri ničle.
Delnice se cenijo
19. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes najprej zvišali, nato pa nadaljevali pot navzdol. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je izgubil 42,01 točke oz. 0,3 odstotka in trgovanje končal pri 12.190,97 točke. Japonski finančni trgi danes pričakujejo odločitev centralne banke o politiki obrestnih mer. Politiki in člani vlade zaradi slabega gospodarskega položaja od japonske centralne banke zahtevajo, naj spet zniža obrestne mere. Po mnenju strokovnjakov je zelo verjetno pričakovati znižanje obresti na ničlo. "Vsaka drugačna odločitev bi za trg pomenila veliko razočaranje," je menil nek borzni analitik.
Delnice v Tokiu se krepijo
16. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so si tudi danes nekoliko opomogli. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je tako znova nekoliko odlepil od psihološko pomembne meje 12.000 točk pod katero se je spustil v torek. Ob koncu današnjega trgovanja je namreč dosegel vrednost 12.232,98 točke, kar je za 80,15 točke oz. 0,66 odstotka več kot včeraj.
Preobrat v Tokiu
15. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se v četrtek po začetnih izgubah presenetljivo opomogli. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je ne glede na sredino vnovično zniževanje tečajev na ameriškem Wall Streetu presegel psihološko pomembno mejo 12.000 točk. Ob koncu trgovanja je namreč dosegel vrednost 12.152,83 točke, kar je za 309,24 točke oz. 2,6 odstotka več kot v sredo.
Kljub rasti splošno stanje trga slabo
13. 03. 2001 00.00
Danes so borzni posredniki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenili 1.504 poslov v skupni vrednosti 541 mio SIT. Oba borzna indeksa sta izgubila na svoji vrednosti. Slovenski borzni indeks je padel za 0,57% na 1.762 točk, Slovenski indeks pidov pa za 0,20% na 1.459 točk.
Vojna med Vzhodom in Zahodom
10. 03. 2001 00.00
Že več kot štirideset internet strani v dvajsetih državah ZDA, ki se ukvarjajo z e-trgovino (plačevanjem s kreditno kartico preko interneta), je bilo žrtev napada hekerjev iz Rusije in Ukrajine. Na ta način so ukradli že več kot milijon številk kreditnih kartic. Ameriška agencija FBI pravi, da je vrsta teh napadov mogoča, ker ameriška podjetja ne upoštevajo opozorila o potrebnosti posebnih varnostnih mer pri poslovanju preko interneta. Preiskovalni organi sumijo, da za temi napadi stoji nekaj organiziranih hekerskih skupin iz Vzhodne Evrope. Po njihovem hekerji izkoriščajo slabosti Microsoftovega operacijskega sistema Windows NT. Microsoft je ta problem odkril že leta 1998 in uporabnikom server-programa nudi t.i. "patche" za odpravo pomankljivosti.
Tudi Greenspan za zmanjševanje davkov
03. 03. 2001 00.00
Predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan je na petkovem zaslišanju pred odborom za proračun predstavniškega doma kongresa ponovno zatrdil, da je po njegovem mnenju denarja dovolj za zmanjševanje davkov in odplačevanje nacionalnega dolga. Greenspan je s tem znova razveselil republikance predsednika Georga Busha, ki zagovarjajo obsežno zmanjševanje davkov, in znova razočaral demokrate, ki Bushev davčni načrt razglašajo za neodgovornega. Greenspan je moral tokrat poslušati kritike, da je njegova politika zviševanja obrestnih mer lani in predlani morda prispevala k sedanjemu gospodarskemu zastoju.
Bliža se objava nekonsolidiranih računovodskih izkazov
28. 02. 2001 00.00
Včeraj so borzni posredniki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenili 1511 poslov, ki so bili skupaj vredni 463 mio SIT. Slovenski borzni indeks je pridobil 0,11% in je vreden 1.795 točk, Slovenski indeks pidov pa je padel za 0,37% na 1.467 točk.
Porazen poslovni teden
24. 02. 2001 00.00
Vrednosti delnic tehnoloških podjetij so v zadnjih dveh urah včerajšnjega poslovanja na Wall Streetu skokovito porasle, kar je nekoliko pomagalo ublažiti posledice jutranje razprodaje in nasploh poraznega poslovnega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq je poslovni teden sklenil pri vrednosti 2.262,49 točke, kar je za 17,53 točke oziroma 0,8 odstotka več kot v četrtek, še vedno pa kar 6,7 odstotka nižje kot v petek minulega tedna. Nasdaq je od začetka letošnjega leta nazadoval za 8,4 odstotka.