mere
Stanovanjski sklad znižal obrestne mere
01. 12. 1999 16.07
Upravni odbor Stanovanjskega sklada RS je sprejel odločitev o novi posojilni politiki, s katero so se obrestne mere stanovanjski posojil še znižale. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor sklada Edvard Oven, bodo nižje obrestne mere uveljavljene že v naslednjem razpisu posojil za fizične osebe in v razpisu posojil za neprofitne stanovanjske organizacije, ki bosta objavljena v naslednjih dneh. Obrestne mere pri posojilih fizičnim osebam bodo med 1,75 odstotka in 2,25 odstotka, obrestne mere neprofitnim stanovanjskim organizacijam (NSO) pa 1,95 odstotka oziroma 2,5 odstotka.
Izteka se rok za oddajo vlog za študijska posojila
26. 11. 1999 10.26
Rok za oddajo vlog za študijska posojila se bo iztekel opolnoči. To pomeni, da je do takrat še možno na vseh območnih enotah Zavoda za zaposlovanja, kjer imajo prosilci stalno bivališče, oddati vlogo za ta posojila. Zanj se lahko potegujejo tisti, ki ob vpisu v višje- ali visokošolski program niso bili starejši od 26 let ter nimajo nobene finančne pomoči. Doslej je zanimanje za ta posojila zelo majhno.
Gospodarska rast v ZDA še vedno visoka
25. 11. 1999 10.55
Ameriško ministrstvo za trgovino (Commerce Department) je sporočilo, da je gospodarska rast v ZDA v tretjem četrtletju letos dosegla 5,5 odstotka. Visoka gospodarska rast in upadanje nezaposlenosti pri ameriških gospodarskih analitikih vzbujata prepričanje, da bo osrednja finančna ustanova Zvezne rezerve najkasneje v začetku naslednjega leta vnovič dvignila obrestne mere, da bi preventivno obrzdala inflacijo.
Evropejce skrbi slabšanje okoljskih razmer
24. 11. 1999 19.25
Zaradi vse slabših okoljskih razmer je zaskrbljen vsak drugi državljan Evropske unije. Kot je pokazala danes v Bruslju objavljena javnomnenjska raziskava, se povzročena škoda okolju na lestvici problemov, ki najbolj pestijo unijine državljane, uvršča na šesto mesto in sicer za nasiljem, zdravstvenimi problemi, brezposelnostjo, revščino in mamili.
Višje obrestne mere - rast japonskih delnic
17. 11. 1999 11.35
Osrednji indeks tokijske borze Nikkei je do konca današnjega trgovanja pridobil 119,68 točke oz. 0,66 odstotka in tako tretji delovni dan v tednu sklenil pri vrednosti 18.274,82 točke. Borzni analitiki rast pripisujejo ugodnim napovedim o okrevanju japonskega gospodarstva in krepitvi tečajev na Wall Streetu, ki so posledica včerajšnjega zvišanja ameriških obrestnih mer.
Zvezne rezerve dvignile obrestno mero
17. 11. 1999 11.25
Ameriška osrednja finančna ustanova Zvezne rezerve (Fed) je v torek dvignila kratkoročne obrestne mere, kar je borza na Wall Streetu sprejela izredno pozitivno, saj so se močno dvignile vrednosti večine borznih indeksov. Obrestna mera, po kateri si banke med sabo posojajo denar preko noči, se je dvignila z dosedanjih 5,25 odstotka na 5,50 odstotka, prav tako pa se je zvišala tudi diskontna obrestna mera, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar poslovnim bankam, z dosedanjih 4,75 odstotka na 5 odstotkov.
Ameriška centralna banka zvišala obrestne mere
17. 11. 1999 08.39
Ameriška centralna banka je včeraj zvišala dve glavni obrestni meri za četrtinko odstotka. Obrestna mera za enodnevna posojila se je zvišala s 5,25 na 5,50 odstotka, eskontna obrestna mera pa s 4,75 na 5,00 odstotka.
Rahli padci tečajev delnic v Tokiu
15. 11. 1999 10.13
Vrednosti delnic na tokijski borzi so danes v povprečju rahlo nazadovale. Osrednji indeks Nikkei je današnje trgovanje sklenil na 18.198,09 točke, kar je za 60,46 točke oz. 0,33 odstotka nižje kot v petek. Sicer pa v Aziji danes ni bilo bistvenih sprememb, saj sta tako dolar kot jen obdržala visoko raven glede na evropske valute.
Luknjast nadzor
05. 11. 1999 20.30
Računsko sodišče bo preverilo namige o nepravilnostih v tem javnem zavodu. Računsko sodišče je glavni nadzornik porabe državnega denarja, a velika pomankljivost in težava sta v tem, ker zlorabe in kazniva dejanja ostajajo nekaznovana. V kratkem naj bi zato dobili nov zakon in boljše nadzornike.
ECB zvišala obrestne mere
04. 11. 1999 18.57
Evropska centralna banka (ECB) se je danes prvič v svoji kratki zgodovini odločila zvišati temeljne obrestne mere. Obrestne mere so se zvišale za pol odstotne točke, so sporočili po seji sveta banke. Zvišanje je bilo pričakovano. Do njega je prišlo le pet mesecev potem, ko se je ECB prvič odločila znižati temeljne obrestne mere.
Avstralija zvišala ključne obrestne mere
03. 11. 1999 15.23
Avstralska centralna banka je sredi tedna zvišala ključne obrestne mere s 4,75 odstotka na pet odstotkov. Za omenjeni ukrep so se po trditvah predstavnikov banke odločili, da bi utrdili vrednost avstralskega dolarja ter umirili inflacijske pritiske. Avstralsko gospodarstvo s štiriodstotno rastjo v tekočem letu napreduje hitreje kot primerljive industrijske države, monetarne oblasti pa so zaskrbljene zaradi pritiskov na avstralski izvoz in posledično višjega plačilnobilančnega primanjkljaja.
ECB razmišlja o povišanju obrestnih mer
01. 11. 1999 18.38
Evropska centralna banka (ECB) razmišlja o skorajšnjem povišanju obrestnih mer, da bi tako ohranila inflacijo pod nadzorom, je za današnjo izdajo nemškega gospodarskega časnika Handelsblatt povedal predsednik banke Wim Duisenberg.
Večina ameriških najstnikov se boji nasilja v šolah
24. 10. 1999 10.33
Večina ameriških najstnikov se boji, da bi na njihovi šoli prišlo do nasilja, je pokazala skupna raziskava televizije CBS in častnika New York Times.
RTV in finance
22. 10. 1999 20.57
Zapletom s financiranjem javnega zavoda RTV Slovenija ni videti konca. Potem ko je državni svet z odložilnim vetom preprečil izvajanje zakona, ki bi med drugim omogočil pobiranje RTV naročnine s položnicami za elektriko, so na dan prišle tudi številne domnevne nepravilnosti v finančnem poslovanju. Razkrila sta jih sindikat novinarjev Televizije Slovenija in sindikat kulturnoumetniških delavcev zavoda.
12. oktobra na Zemlji šest milijard ljudi
10. 10. 1999 18.32
12. oktobra naj bi po izračunih Združenih narodov na Zemlji živelo šest milijard ljudi.
Delničarji pasivno vnovčevali dobičke
08. 10. 1999 09.51
Dogajanje na tokijski borzi je danes minilo v znamenju vnovčevanja dobičkov, ki so posledica zadnjih šestih zaporednih dni rasti delnic. Osrednji indeks Nikkei je tako padel za 74,37 točke oz. 0,41 odstotka in trgovanje sklenil na 18.062,18 točke. Neaktivnosti japonskih vlagateljev je danes botrovala tudi objava gospodarskega časnika Nihon Keizai, ob tem, da je tristrankarska vladajoča koalicija sklenila dogovor, v skladu s katerim bodo od japonske centralne banke zahtevali rahlo sprostitev monetarne politika. ''Preveč pritiska na Banko Japonske ni nujno najbolj modra poteza,'' je novice komentiral strateg Daiwa Securities Tsuyoshi Nomaguchi.
Drugo polletje za gospodarstvo boljše
01. 10. 1999 15.53
Gospodarska rast je bila v prvem polletju pod načrtovano, inflacija se je zniževala po načrtu, zaposlovanje je kazalo rahlo izboljšanje, domača valuta je ibla razvrednotena za okoli štiri odstotke, obrestne mere so stagnirale, medtem ko se je finančno poglabljanje nadaljevalo, je na jesenskem srečanju društva Združenja Manager dejal ugledni slovenskih ekonomist Franjo Štiblar.
Rast delnic na ameriškem trgu
01. 10. 1999 11.49
Podatki ameriškega ministrstva za trgovino o počasnejši gospodarski rasti v zadnjem četrtletju so povzročili precejšen porast vrednosti delnic na newyorški borzi. Vlagatelji namreč domnevajo, da ameriška centralna finančna ustanova Federal Reserve ne bo vnovič dvignila obrestnih mer.
Šibkejši jen dal krila japonski borzi
20. 09. 1999 09.55
Vnovičen padec japonskega jena pa tudi pozitivno vzdušje na borzi na Wall Streetu v petek so dali danes nov zagon vodilni azijski borzi v Tokiu. Indeks Nikkei je današnje trgovanje končal pri 17.575,26 točke, kar je 232,99 točke oz. 1,3 odstotka več kot v petek.
Podražitev delnic v Tokiju
13. 09. 1999 11.42
Novi konjunkturni optimizem na Japonskem je dal nov zagon trgu vrednostnih papirjev v Tokiju. Indeks Nikkei je prvi delovni dan v tem tednu porasel za 1,1 odstotka oz. za 198,27 točke na 17.909,29 točke.
Bank of England zvišala obrestne mere
09. 09. 1999 10.55
Bank of England je danes javnost presenetila z zvišanjem orientacijske obrestne mere iz 5 na 5,25 odstotka. Ukrep je v gospodarstvu in med sindikati sprožil zaskrbljenost nad posledicami, ki jih bo to imelo na gospodarsko rast. Z današnjim zvišanjem obrestne mere je angleška centralna banka prekinila trend nižanja obrestnih mer, ki ga je začela oktobra 1998. Od takrat dalje so temeljno obrestno mero s šestimi ukrepi znižali iz 7,5 na pet odstotkov, kar je bila najnižja raven, ki jo je obrestna mera zadnjič dosegla oktobra 1977. Ukrep je takoj sprožil odziv vlagateljev, saj je osrednji indeks londonske borze FTSE-100 nekaj minut po objavi znižanja obrestne mere padel za 105 točk, britanski funt pa se je glede na marko povzpel iz 2,96 marke na 2,99 marke. Centralna banka svoj ukrep utemeljuje z močno okrepljenim povpraševanjem po potrošnih izdelkih, razmahom trga nepremičnin in ''zoženjem'' na trgu delovne sile.
Padec vrednosti delnic v Tokiu in v New Yorku
25. 08. 1999 09.12
Tečaji delnic v Tokiu so tudi danes padli. Vrednost osrednjega borznega indeksa Nikkei, ki sledi tečajem 225 delnic, je namreč od torkove nižja za 1,35 odstotka in dosega raven 17.855,16 točke. Delnice v Tokiu so podle po zvišanju obrestnih mer s strani ameriških zveznih rezerv.
Stanovanjski sklad RS razpisuje nova posojila
24. 08. 1999 17.24
Stanovanjski sklad RS poziva k prijavam na 28. razpis za dolgoročna stanovanjska posojila za gradnjo, in sicer v višini 1,8 milijarde tolarjev. Obrazci za vloge so od včeraj že na voljo na vseh pooblaščenih enotah Pošte Slovenije, kjer jih bo mogoče dobiti do zaključka prijavnega roka. Vloge lahko interesenti oddajo od 6. do vključno 13. septembra s priporočeno pošiljko na naslov Stanovanjskega sklada RS, so sporočili iz SSRS.
Rekorden primanjkljaj povzročil padec vrednosti delnic
20. 08. 1999 09.41
Objava poročila o rekordnem zunanjetrgovinskem primanjkljaju ZDA v juniju je na newyorški borzi povzročila splošen padec vrednosti delnic. Borzni indeks Dow Jones se je zmanjšal za 27,54 točke na 10.963,84, tehnološki indeks Nasdaq pa je upadel za 36,30 točke na vrednost 2.621,43 točke. Ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj je junija znašal rekordnih 24,6 milijarde dolarjev.
Zvišanje tečajev delnic v Tokiu
18. 08. 1999 11.37
Tečaji delnic na borzi v Tokiju so se danes nekoliko zvišali. Indeks Nikkei je tako porasel za 32,17 točke in je trgovanje končal pri 17.892,26 točke. Tečaji delnic na ameriški borzi so ves dan nihali, proti koncu trgovanja pa zabeležili močno rast. Ob koncu torkovega trgovanja na Wall Streetu je bil indeks Dow Jones vreden 11.117,08 točke, kar je 70,29 točke več kot v ponedeljek.
Gospodarska rast na Japonskem
15. 08. 1999 11.27
Mednarodni denarni sklad (IMF) pričakuje, da bo japonsko gospodarstvo letos spet začelo rasti, potem ko ga je lani prizadela huda kriza. Za letos IMF tako Japonski napoveduje stopnjo gospodarske rasti okrog 0,25 odstotka, prihodnje leto pa naj bi dosegla en odstotek.
Stopnja brezposelnosti v ZDA ostala na 4,3 odstotka
06. 08. 1999 18.40
Stopnja brezposelnosti v ZDA je julija s 4,3 odstotka ostala nespremenjena na junijski ravni, so sporočili z ministrstva za delo v Washingtonu. Strokovnjaki so pričakovali rahel porast števila iskalcev zaposlitve.
Greenspan odgovoren za padec delnic
24. 07. 1999 09.06
Predsednik ameriške osrednje finančne ustanove Federal Reserve (Fed) Alan Greenspan je s svojimi izjavami na rednem polletnem zaslišanju v kongresu povzročil občuten upad vrednosti delnic na newyorški borzi. Greenspan je znova, tako kot že večkrat v zadnjih dveh letih, opozoril na morebitno prenapihnjeno vrednost delnic, kar bi lahko pripeljalo do zloma borze, ko bi se ''balon'' enkrat razpočil. Dejstva in dosedanja gospodarska gibanja so prvega moža Feda v zadnjih letih postavljala na laž oziroma botrovala obtožbam o pretirani previdnosti ali celo o nepotrebnem zaviranju gospodarskega ''booma''.
Evropska centralna banka ohranja obrestno mero nespremenjeno
15. 07. 1999 18.23
Svet Evropske centralne banke je obrestne mere v skladu s pričakovanji pustil nespremenjene, je danes sporočil predstavnik banke. Evropski valutni prostor pa ostaja po ocenah centralne banke stabilen. Po aprilskem padcu obrestnih mer lombardna obrestna mera ostaja 2,5 odstotka.
Višje obrestne mere za varčevanje
14. 07. 1999 18.27
Priporočilo Združenja bank Slovenije o povišanju nekaterih obrestnih mer za varčevanje je podprlo 19 izmed 25 slovenskih bank. Od 1. avgusta bo tako varčevanje nad tremi meseci donosnejše. Povišanje obrestnih mer je različno, odvisno je od obdobja vezave. Kot je povedal direktor združenja Darko Tolar za Radio Slovenija se bodo obrestne mere povišale od 0,25 do 0,50 odstotne točke.