mere
Ameriška centralna banka znižala obrestno mero
18. 11. 1998 08.14
Ameriška centralna banka je tretjič v dveh mesecih znižala orientacijske obresti. Odbor banke za odprti trg je včeraj znižal obrestno mero za enodnevna posojila za nadaljnjo četrtino točke na 4,75 odstotka. Eskontna obrestna mera se je znižala na 4,5 odstotka.
Izraelski finančni strokovnjak svetuje devalvacijo denarja
15. 11. 1998 09.57
Izraelski finančni strokovnjak Sem Vaktin, ki se mudi v makedonski prestolnici že več mesecev, je Narodni banki Makedonije predlagal, naj čimprej in ''na razumen način'' devalvira denar; v nasprotnem primeru bodo to opravili ulični preprodajalci. V pismu, ki ga je naslovil na makedonsko centralno banko, izraelski finančni strokovnjak poudarja, da je tečaj denarja že dolgo nerealen ter da bodo posledice devalvacije v primeru poznejšega ukrepanja še hujše. Finančni strokovnjak je kritiziral tudi najnovejše obrestne mere makedonske osrednje banke, ki bodo po njegovem mnenju slabo vplivale na makedonsko gospodarstvo.
Za nedavne ujme po svetu ''kriva'' La Nina, nasprotni pojav kot El Nino
05. 11. 1998 08.39
Obilne poplave, deževje, tajfuni in orkani, ki so se množično pojavili pretekli mesec po vsem svetu, so posledica klimatskega pojava, imenovanega La Nina, so sporočili iz Svetovne meteorološke organizacija s sedežem v Ženevi.
Slovenija na skupinskem screeningu za transport
04. 11. 1998 09.59
Slovenija se skupaj z drugimi petimi naprednejšimi kandidatkami za članstvo v Evropski uniji danes in jutri v Bruslju udeležuje skupinskega sceeninga, na katerem širitvena skupina Evropske komisije šesterici podrobno predstavlja ustroj skupnega pravnega reda za področje transporta.
Irski grozi gospodarsko ''pregrevanje''
29. 10. 1998 07.49
Irska bi morala poostriti svoj fiskalni sistem, da bi omejila pregrevanje svojega gospodarstva, ki ima najbrž največjo rast v Evropi in nevtralizirati pričakovano zmanjšanje obrestne mere, je ocenil Mednarodni denarni sklad (IMF). V letošnjem poročilu o stanju irskega gospodarstva so predstavniki sklada pohvalili rezultate, ki jih je Irska zabeležila v zadnjih letih na gospodarskem področju. Medtem ko nekateri menijo, da so kratkoročne perspektive irskega gospodarstva v glavnem ugodne, drugi opozarjajo, da bi pretresi v svetovnem gospodarstvu lahko povzročili izrazito drugačne, negativne učinke.
Delavnice >>Izgradite podatkovno skladišče!<<
16. 10. 1998 11.12
<B>Slovenski Microsoft in Janez Berce s.p., firma, specializirana za razvoj sistemov za podporo odločanju in vodenju, sta konec septembra začela prirejati vrsto dvodnevnih računalniških delavnic pod naslovom >>Izgradite podatkovno skladišče!<<. Cilj delavnic je praktično obvladati osnove podatkovnih skladišč in Microsoftovih programskih orodij za njihovo izdelavo do te mere, da lahko udeleženci delavnice začnejo samostojno graditi podatkovna skladišča.</B>
Greenspan namignil na znižanje obresti, Dow Jones skokovito narastel
24. 09. 1998 08.44
Potem, ko je predsednik ameriške centralne banke (Federal Reserve) Alan Greenspan v kongresu izrazil potrebo po hitrem ukrepanju za zajezitev mednarodne finančne krize, je borzni indeks Dow Jones do konca dneva narasel za 257,21 točke.
Kolumbija proti tihotapljenju alkoholnih pijač
21. 09. 1998 08.34
Oblasti v Kolumbiji so v okviru kampanje predsednika Andreasa Pastrane, ki želi poostriti ukrepe proti trgovini s tihotapskim blagom, v kanalizacijo zlile 60.000 steklenic alkohola. Oddelek za davke in carino je sporočil, da je vrednost omenjene količine alkohola ocenjena na dva milijona dolarjev, med zaseženim blagom pa je bilo več vrst alkoholnih pijač, od šampanjca in viskija, do vodke, tekile in vina. Predsednik Pastrana, ki je prevzel dolžnosti prejšnji mesec, je obljubil, da bo poostril mere proti trgovini s tihotapskim blagom, ki je povezana z narkomafijo.
George Soros govoril o nižjih obrestnih merah
16. 09. 1998 14.40
Eden od najpomembnejših finančnikov George Soros je izjavil, da bi bile nižje obrestne mere za Ameriko uporabne, vendar ne zadostne, da bi pripomogle k splošni ekonomski krizi. Denar mora pritekati v periferne države, ker bi s tem ublažili njihove ekonomske težave.
Inflacija v Veliki Britaniji še pada
16. 09. 1998 07.54
Letna stopnja inflacije je v Veliki Britaniji avgusta padla iz julijskih 3,5 odstotka na 3,3 odstotka. S tem je laburistična vlada dosegla svoj skriti cilj, po vztrajnem padanju inflacije od maja dalje. Vrednost nižjo od 2,5 odstotka so nazadnje zabeležili novembra 1994. Razmere bi morale še okrepiti zahteve izvozne industrije in sindikatov, ki se boje recesije, po padcu orientacijske obrestne mere. Centralna banka je pretekli teden odločila, da orientacijska obrestna mera ostaja 7,5 odstotka.
Norveška centralna banka zvišala obrestne mere
13. 08. 1998 07.50
Norveška centralna banka bo še petič letos zvišala orientacijske obrestne mere. Kot je povedal direktor centralne banke Kjell Storvik, mora Norveška krono v primerjavi z valutami Evropske unije obdržati stabilno, kar pa je izredno težko, saj vrednost krone zaradi padca cen surove nafte, ki je glavni izvozni produkt te skandinavske države, neprestano pada. Nazadnje je norveška centralna banka podoben ukrep izvedla 6. julija letos, finančni strokovnjaki pa menijo, da lahko kmalu pride do vnovičnega znižanja obrestnih mer, kar pa bo odvisno od gibanja cen surove nafte.
Stopnjevanje spora med Izraelom in Vatikanom
07. 08. 1998 15.12
Izraelski ministrski predsednik Benjamin Netanjahu je zaradi spora z Vatikanom, do katerega je prišlo ob imenovanju škofa Butrosa Muallema na severu Izraela, po medijskih poročilih danes napovedal, da novoimenovanemu škofu ne bo dovolil vstopa v državo.
Začetek delovanja Evropske centralne banke
30. 06. 1998 15.25
Evropska unija je danes z obeležitvijo začetka delovanja Evropske centralne banke (ECB) storila nov korak na poti do evra, skupne unijine denarne enote, ki jo bo 1. januarja prihodnje leto uvedlo enajst članic povezave. Kot je na današnjem slovesnem odprtju banke poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, mora nova Evropska centralna banka "enoglasno" govoriti pri vzpostavitvi monetarne politike z "resnično evropsko usmerjenostjo".
Za Krko minuta odmora
05. 06. 1998 10.47
Četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minilo predvsem v znamenju ustavitve trgovanja z delnicami Krke, zaradi sodne odločbe iz naslova patentne tožbe s strani ameriške farmacevtske multinacionalke Merck. Višina odškodnine naj bi se gibala više od sto milijonov dolarjev. Nekateri borzni udeleženci so bili z novico seznanjeni že dan prej, tako da so vneto prodajali zaloge omenjenih delnic. Razprodaje so se nadaljevale še nekaj časa včeraj, dokler Ljubljanska borza ni zaustavila trgovanje z delnicami Krke. Do omenjenega ukrepa je bilo sklenjenih za 55,67 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj Krkinih delnic upadel za 3,1 odstotek in znaša sedaj 30.311 SIT. Odškodninske tožbe so v razvitem svetu, predvsem pa v farmaciji del vsakdana. Za ta namen imajo podjetja v svoji bilanci stanja oblikovane posebne rezervacije, Krka tu ni nikakršna izjema. Na razvitih trgih pa se ravno ne dogaja, da bi borzne oblasti v takih slučajih ustavile trgovanje z delnicami. Namen teh ukrepov naj bi bil zaščita delničarjev, dejansko pa le povečajo preplah med njimi. Trg je sam po sebi najboljši mehanizem zaščite. Predstavniki Krke bodo danes okrog 13. Ure sklicali tiskovno konferenco in podrobneje obrazložili dejstva iz sodbe, zato je pričakovati, da predstavniki borze še ne bodo sprostili trgovanja z delnicami Krke. Celoten trg je bil v četrtek negativen, saj je SBI izgubil kar 33,9 točke in končal pri 1.638,51. Vrednostno je bilo sicer največ trgovanja z delnicami Leka serije C, (641,9 mio SIT) a so bili sklenjeni le štirje posli. Z delnicami Leka A, je bilo sklenjenih za 46,3 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj upadel za 2,56 odstotka. Delnice Petrola so ob prometu v višini 39,49 mio SIT izgubile 2,06 odstotka vrednosti. Trend še posebej ni prizanesel >>novincu<< Gorenju, katerega tečaj je ob 17,49 mio SIT poslov, upadel za 3,7 odstotka.
Začela delovati Evropska centralna banka
01. 06. 1998 11.07
Evropska unija je danes uradno dobila Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki bo določala obrestne mere in monetarno politiko nasploh v enajstih državah, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Njena glavna naloga bo zagotavljanje čim nižje inflacijske stopnje v zaenkrat enajsterici.
Največ trgovanja z Radensko
28. 05. 1998 11.51
V sredo je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev SBI porasel za 6,2 točki na vrednost 1.651,85 točke, ob zopet zelo skromnem prometu v višini 173,8 mio SIT. Največ se je trgovalo z delnicami Radenske, katerih tečaj se je okrepil za 0,7 odstotka (53,47 mio SIT). Z delnicami farmacevtov je bilo za polovico manj prometa, ob čemer so delnice Leka porasle za 0,31 odstotka, Krke pa za 0,18. Obdobje slabe likvidnosti trga se torej nadaljuje, kot največja razloga za tako stanje velja omeniti davek na kapitalske dobičke fizičnih oseb ter administrativne omejitve za vstop tujega kapitala.
Gorenjska banka v sodelovanju z občinama Bled in Radovljica
28. 05. 1998 11.37
Gorenjska banka (GB) je z občinama Bled in Radovljica tudi za leto 1998 sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju za pospeševanje malega gospodarstva na podlagi posojil z ugodnejšimi pogoji, so sporočili iz poslovne enote GB v Radovljici.
Madžarska centralna banka zmanjšala obrestne mere
27. 05. 1998 08.10
Narodna banka Madžarske je v ponedeljek zmanjšala skoraj vse kratkoročne obrestne mere za četrtino odstotka in tako presenetila udeležence na finančnem trgu, saj je do spremembe prišlo v nestabilnih razmerah neposredno po drugem krogu parlamentarnih volitev, ocenjujejo analitiki, ki še dodajajo, da je uvedba tega ukrepa ravno v tem trenutku lahko signal, da ni razloga za paniko, da gospodarstvo stoji na zdravih nogah in se inflacija zmanjšuje.
Večje denarnice za Filipince
23. 05. 1998 10.59
Filipinski predsednik Fidel Ramos je predstavil nov priložnostni "orjaški" bankovec za 100.000 pezov. Bankovec ima mere 22,5x35,6 cm, natisnili pa so ga ob 100-letnici neodvisnosti države. Ramos je ob tej priložnosti izjavil, da upa, da bankovca nihče ne bo povezoval z inflacijo. Hkrati je poudaril, da je vlada pri oblikovanju bankovca sicer imela v mislih zanimanje s strani zbiralcev, vendar pa naj bi tako velik bankovec v prvi vrsti ljudem preprečeval, da "bi ga zapravili po pomoti."
Drugo srečanje finančnih ministrov treh držav
18. 05. 1998 15.28
Na dvodnevnem srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank Avstrije, Madžarske in Slovenije so največ pozornosti namenili vključevanju Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo na področju harmonizacije davčne zakonodaje in modernizacije trga kapitala, so v skupni izjavi po pogovorih povedali finančni ministri in guvernerji.
Minister Jereb čestital medicinskim sestram ob njihovem dnevu
12. 05. 1998 08.30
Ob današnjem mednarodnem dnevu medicinskih sester je minister za zdravstvo Marjan Jereb v izjavi za javnost čestital več kot 12 tisoč pripadnicam tega poklica v Sloveniji in jim ponovno, kot v prejšnjem letu, izrekel priznanje za njihovo nesebično delo.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Rusija mora rešiti proračunske težave
03. 04. 1998 10.42
Rusija po mnenju predsednika Mednarodnega denarnega sklada Michela Candessusa doslej ni pokazala ustrezne volje za rešitev svojih davčnih težav. Kot je povedal predsednik MDS, se prav lahko zgodi, da bo Rusija zato "kaznovana".
SDS zahteva sklic seje odbora DZ za mednarodne odnose
09. 03. 1998 17.23
Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) je na predsednika odbora DZ za mednarodne odnose Jelka Kacina naslovila zahtevo, naj v roku treh dni skliče sejo tega odbora zaradi "škodljivega delovanja" veleposlanika Petra Bekeša v zvezi z intervjujem za italijanski časnik Il Borghese.
Redna letna konferenca Demokratov Slovenije
06. 03. 1998 12.41
Demokrati Slovenije (DS) bodo jutri, v soboto, v Ljubljani na 4. redni letni konferenci razpravljali o delovanju stranke in izpolnjevanju programa delovanja, ki so ga sprejeli lani v Krškem, ter o načrtih za letošnje leto, katerih cilj je zlasti uspešen nastop na jesenskih lokalnih volitvah.
Javni dolg Brazilije vedno višji
01. 03. 1998 10.16
Brazilski javni dolg se je po letu 1995, ko je oblast prevzel predsednik Fernando Cardoso, podvojil. Kot so poročali brazilski mediji, ki se sklicujejo na uradne vire, so se dolgovi države, provinc, občin in državnih podjetij med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 1997 povečali s 153,16 milijarde na 306,49 milijarde kruzeirov. Skupna zadolženost tako znaša že 34 odstotkov bruto domačega proizvoda Brazilije. Kot glavni razlog nagle rasti zadolževanja države navajajo visoko raven obrestnih mer. Brazilska vlada je namreč po t.i. mehiški krizi leta 1995 močno zvišala obrestne mere, da bi preprečila odliv kapitala.
Hude izgube na hongkonški borzi
12. 01. 1998 18.29
Zlom največje azijske investicijske družbe Peregrine Investments Holdings Ltd., višje obrestne mere in dolgotrajna finančna in monetarna kriza v azijskih državah so danes botrovali hudim izgubam na hongkonški borzi. Indeks Hang Seng je prvič po treh letih zdrknil pod mejo 8000 točk in se ob koncu trgovanja zaustavil pri 8121 točkah. Nemir na azijskih trgih se je preselil tudi v Evropo, saj s skoraj vseh evropskih borz poročajo o strmem padanju tečajev vrednostnih papirjev. O tri- do štiriodstotnem padcu tečajev v dopoldanskem delu trgovanja so poročali iz Pariza, Londona, Frankfurta, Bruslja, Osla in celo Moskve, kjer so tečaji nekaterih vrednostnih papirjev zdrsnili kar za 10%.