mirovne
Na Kosovu strmoglavil helikopter
09. 04. 2001 00.00
Južno od Prištine je danes strmoglavil helikopter britanske vojske s sedemčlansko posadko, pri čemer je umrl najmanj eden od vojakov na krovu, so sporočile mednarodne mirovne sile na Kosovu (KFOR). Helikopter vrste Puma, ki je prevažal sedem vojakov KFOR, je strmoglavil malo pred 16. uro po lokalnem času pet kilometrov zahodno od Kačanika na jugu pokrajine ob meji z Makedonijo, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik KFOR v Prištini Roy Brown. Usoda ostalih potnikov helikopterja ni znana, prav tako pa še ni jasno, zakaj je prišlo do nesreče.
Preiskava o poslovanju Hercegovske banke
09. 04. 2001 00.00
Uslužbenci Hercegovske banke so se danes zbrali pred prostori banke v Mostarju, kjer je v petek visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH ob podpori mednarodnih sil SFOR uvedel prisilno upravo, ker naj bi banka finančno podpirala nacionalistično gibanje Hrvatov v BiH. Ob tem so suspendirali uslužbence banke, delničarje in upravo ter blokirali delo banke.
SFOR zavzel Hercegovačko banko
06. 04. 2001 00.00
Mednarodne mirovne enote v Bosni in Hercegovini so davi prevzele nadzor nad mostarsko banko Hercegovačka, ki naj bi bila banka hrvaških nacionalistov v BiH. Več deset vojakov SFOR naj bi vkorakalo v poslopje sedeža banke in v druge podružnice banke v Mostarju. SFOR je po poročanju radia bosanskih Hrvatov med drugim vkorakal v podružnice Hercegovačke v krajih Grude, Medugorge, Vitez, Tomislavgrad, Široki Brijeg, Posušje, Ljubuski in Orašje oziroma v mestih, ki so pod nadzorom hrvaških nacionalistov.
Robertson zadovoljen z napredkom
04. 04. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je na včerajšnjem zasedanju veleposlanikov 19 držav članic zveze Nato v Skopju izrazil zadovoljstvo nad napredkom pri reševanju makedonske krize in poudaril, da je potrebno politični dialog še okrepiti. Robertson je makedonskim oblastem tudi čestital za uspešno vojaško ofenzivo proti albanskim upornikom v okolici Tetova.
Makedonija zanika odgovornost za napad
03. 04. 2001 00.00
Makedonska vojska je sporočila ugotovitve notranje preiskave, po kateri makedonski vojaki niso odgovorni za smrt treh civilistov, med njimi ameriškega novinarja, ki so jih pretekli teden v kosovski vasi Krivenik ubile granate z makedonske strani. Komisija strokovnjakov makedonske vojske je ugotovila, da je bila notranjost Kosova izven dosega makedonskega topništva.
V eksploziji ubit častnik
29. 03. 2001 00.00
V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.
Umik albanskih skrajnežev iz dveh vasi
22. 03. 2001 00.00
Tudi potem, ko se je opolnoči iztekel ultimat makedonske vlade albanskim skrajnežem v okolici Tetova, naj se predajo ali pa zapustijo območje, je noč v Tetovu minila mirno in v okolici ni bilo slišati streljanja. Albanska Osvobodilna narodna vojska je sicer v sredo razglasila prekinitev ognja in pozvala k pogajanjem, kar pa je Skopje zavrnilo
Znova streljanje na jugu Srbije
20. 03. 2001 00.00
Albanski skrajneži so včeraj in davi na več mestih streljali na položaje jugoslovanskih sil na jugu Srbije in s tem kršili prekinitev ognja, ki je stopila v veljavo pred tednom dni, je danes poročal informacijski center v Bujanovcu. Jugoslovanske sile na napade, ki niso terjali žrtev, niso odgovarjale, še poroča center. Posebni odposlanec zveze NATO Peter Feith je sinoči v Bujanovcu začel pogovore s koordinacijskim odborom za jug Srbije, ki ga vodi podpredsednik srbske vlade Nebojša 195134ović, pred tem pa se je v Končulju srečal s predstavniki albanske skupnosti. Glavna tema pogovorov, katerih podrobnosti niso znane, naj bi bil položaj na jugu Srbije in priprave na politični dialog med sprtima stranema.
Siloviti spopadi na območju Tetova
19. 03. 2001 00.00
Na širšem območju Tetova že od zgodnjih jutranjih ur potekajo hudi spopadi med makedonsko policijo in albanskimi skrajneži. Po poročanju tamkajšnjih medijev makedonske sile silovito napadajo albanske skrajneže, slednji pa menjujejo položaje in napadajo z več strani. Boji naj bi se pomaknili na območje zahodno od Tetova. Albanski skrajneži naj bi v noči na ponedeljek osvojili hrib Kale. Spopadi v mestu, od koder se je izselila že večina civilnega prebivalstva, potekajo že šesti dan. Begunci iz Tetova, ki so jih začasno namestili v makedonskem glavnem mestu Skopje, so tudi za danes napovedali protestni shod pred poslopjem makedonske vlade.
Minister Grizold 
14. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold je zaključil uradni obisk v Grčiji, kjer ga je viceadmiral Tomas Katopodis seznanil z grško mornarico in njenimi nalogami v okviru mornariških struktur zveze Nato.
Grizold o razmerah v JV Evropi
13. 03. 2001 00.00
Slovenski minister za obrambo Anton Grizold, ki se mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je z grškim ministrom za narodno obrambo Apostolosom Athanasiosom Tsohatzopoulosom pogovarjal o stabilnosti v JV Evropi, eskalaciji nasilja na meji med Kosovom in Makedonijo oz. ZRJ in Makedonijo, varnostnih razmerah na Bližnjem vzhodu in Kavkazu, sodelovanju med ministrstvoma in prizadevanjih Slovenije za članstvo v zvezi NATO in EU, katera Grčija v celoti podpira. Ministra sta podpisala tudi sporazum za sodelovanje v večnacionalnem centru za usposabljanje za mirovne operacije v Grčiji, ki predstavlja osnovo za udeležbo slovenskih častnikov kot vaditeljev oz. mentorjev pri izvajanju procesa usposabljanja. Omenjeni center je namreč eden od pomembnejših oz. bolj priznanih centrov v okviru držav članica zveze NATO. Slovenski obrambni minister je položil tudi venec na grob neznanega vojaka.
Grizold v Grčiji
12. 03. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold, ki je z delegacijo na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je srečal z grškim predsednikom Konstandinosom Stephanopoulosom, s katerim sta se pogovarjala predvsem o vlogi Slovenije in Grčije pri stabilizaciji razmer v jugovzhodni Evropi. Sogovornika sta pri tem pozornost namenila tudi vlogi zveze Nato pri zagotavljanju varnosti na tem območju, pri čemer sta se pogovarjala tudi o slovenskih ambicijah za članstvo v zvezi Nato.
Izredne razmere na makedonski meji
06. 03. 2001 00.00
Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Enote ZN na meji med Etiopijo in Eritrejo
22. 02. 2001 00.00
Potem ko so se etiopske enote včeraj umaknile s spornega mejnega območja med Etiopijo in Eritrejo, so se na položaje vzdolž meje danes namestile mirovne enote Združenih narodov. Zadnjih 1200 etiopskih vojakov je svoje tanke, topništvo in oklepna vozila s položajev, ki so jih zasedli pred poltretjim letom, umaknilo včeraj. Tako so izpraznili 25 kilometrov široko tamponsko območje, na katerega so se namestili vojaki ZN.
Zaostrene razmere na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
V Beogradu sta se na krizni seji sestali srbska in jugoslovanska vlada. Srbski voditelji so razpravljali o razmerah na Kosovu in o morebitnih ukrepih srbskih sil proti albanskim gverilcem v okolici Bujanovca. Na jugu Srbije pa so zjutraj potekali hudi spopadi med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Bujanovca ter Preševa, ki so zahtevali nove žrtve. Po poročanju Radia Indeks so oboroženi Albanci davi znova napadli postojanko srbske policije v vasi Lučane v občini Bujanovac na jugu Srbije.
Beograjski mediji o krizi na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
Večernje novosti danes v komentarju z naslovom Z Zahoda nič novega izpostavljajo, da se zločini nad Srbi na Kosovu in na jugu Srbije dogajajo ob navzočnosti mirovnih sil zveze NATO in pred očmi mednarodne skupnosti, ki ima v pokrajini že 20 mesecev svojo civilno upravo in svojo vojaško silo. Krizo na jugu Srbije ocenjujejo tudi drugi beograjski mediji.
Napadi na Kosovu
16. 02. 2001 00.00
Prvi napad se je zgodil v bližini Podujeva na Kosovu. Avtobus, poln kosovskih Srbov, je eksplodiral med vožnjo. Eksplozija, ki naj bi jo sprožili prek daljinskega upravljalca, je popolnoma uničila avtobus. Zdravniki se bojijo da bo število žrtev naraslo, saj je še več kot deset ljudi težko ranjenih. Konvoj petih avtobusov z begunci so spremljale Kforjeve mirovne enote. Nekaj ur kasneje so neznanci pri kraju Štrbac napadli še en avtobus s srbskimi potniki. Štiri osebe so umrle. O tretjem incidentu pa poročajo z jugovzhoda Kosova. Skupina oboroženih moških je ustavila kolono vozil. Iz avtobusa naj bi zvlekli štiri Srbe in jih z ukradenim avtomobilom odpeljali v neznano.
Beograd po pomoč k zvezi NATO
13. 02. 2001 00.00
Namestnik srbskega premiera Nebojša Čović bo v četrtek odpotoval na pogovore na sedež zveze NATO v Bruslju saj si srbske vlade prizadeva pridobiti pomoč zveze NATO v boju proti albanskim skrajnežem, so sporočili iz Čovičeve stranke Demokratična alternativa. Tiskovna agencija Beta je poročala, da bo Čović v Bruslju med drugim predstavil načrt za rešitev krize na jugu Srbije, v katerem je tudi zahteva po zožitvi ali celo ukinitvi varnostnega območja ob administrativni meji s Kosovom.
Pogajanja na mrtvi točki
12. 02. 2001 00.00
V Izraelu so pogajanja o vzpostavitvi velike vladne koalicije na mrtvi točki. Pogajalci desno usmerjene stranke Likud novega izraelskega premiera Ariela Šarona se z levo-sredinskimi laburisti Ehuda Baraka po večurnih pogajanjih niso uspeli dogovoriti o skupnem vladnem programu.
Črna gora proti carinskemu nadzoru na administrativni meji
12. 02. 2001 00.00
Črna gora je danes izrazila nasprotovanje carinskemu nadzoru na administrativni meji s Srbijo. Jugoslovanski cariniki so namreč danes začeli z nadzorom na mejnih točkah med Srbijo ter Črno goro in Kosovom. Ta "politični" ukrep spominja na ravnanje režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, je po poročanju beograjske tiskovne agencije Beta izjavil črnogorski minister za trgovino Ramo Bralić.
ZDA bodo plačale dolg ZN
08. 02. 2001 00.00
Ameriški senat je s podporo predsednika odbora za mednarodne odnose, republikanca Jesseja Helmsa iz Severne Karoline, soglasno odobril plačilo 582 milijonov dolarjev dolga za redni proračun Združenih narodov. Helms je takšno odločitev podprl potem, ko je nekdanjemu veleposlaniku ZDA v ZN Richardu Holbrooku lani decembra uspelo doseči zgodovinski dogovor o zmanjšanju deleža ameriških prispevkov v redni proračun in proračun za mirovne operacije. Ameriški dolgovi do ZN so se začeli nabirati leta 1994, ko se je začela kongresna blokada in pogojevanje plačil z zmanjšanjem prispevkov ZDA ter reformami Svetovne organizacije. Omenjena vsota predstavlja le del celotnega ameriškega dolga, nedvomno pa jih bodo v New Yorku z veseljem sprejeli. Proračunski urad ZN sicer ameriški dolg ocenjuje na 1,3 milijarde dolarjev, vendar so senatorji izračunali, da priznavajo le 926 milijonov. O tej vsoti sta se s pogajanji sporazumela Jesse Helms in demokratski senator v odboru za mednarodne odnose Joseph Biden. Holbrooke je večino svojega mandata v ZN namenil izboljšanju odnosov med senatom in ZN, v ta namen pa je priredil tudi več medsebojnih obiskov. Po vmesnem dogovoru so ZDA v začetku lanskega leta plačale 100 milijonov dolarjev, preostali del pa je bil pogojen z zmanjšanjem ameriškega deleža.
Šaron ne bo nadaljeval pogajanj
08. 02. 2001 00.00
Novoizvoljeni izraelski premier Ariel Šaron izključuje možnost nadaljevanja mirovnih pogajanj s Palestinci na podlagi dogovorov iz zadnjega kroga pogajanj v egiptovski Tabi, je danes sporočil Šaronov diplomatski svetovalec Zalman Šoval. Palestinsko vodstvo je Šarona v sredo pozvalo, naj obnovi pogajanja na točki, kjer so ostala na januarskih pogovorih v Tabi, ko je izraelsko vlado še vodil na torkovih volitvah poraženi Ehud Barak. Po Šovalovih besedah naj v Tabi ne bi sklenili nikakršnih dogovorov, prav tako pa tamkajšnje razprave nove vlade v ničemer ne obvezujejo. Kot je Šaron napovedal že med predvolilno kampanjo, naj bi njegova vlada upoštevala le mirovne sporazume, ki sta jih sprti strani podpisali leta 1993 v Oslu, oktobra 1998 v Wye Plantationu in septembra 1999 v Šarm el-Šejku.
Mirovna pogajanja s Tamilskimi tigri
04. 02. 2001 00.00
Šrilanška predsednica Chandrika Kumaratunga je danes napovedala, da je šrilanška vlada pripravljena začeti mirovna pogajanja s Tamilskimi tigri, ki se borijo za neodvisnost na severu države, kjer so Tamilci večina. V televizijskem nagovoru ob 53. obletnici neodvisnosti Šrilanke je predsednica dejala, da je v vrstah upornikov zaznati nekaj volje za pogajanja.
Joseph Kabila v VS
03. 02. 2001 00.00
Po sestanku z generalnim sekretarjem Združenih narodov Kofijem Annanom v New Yorku, se je predsednik Demokratične Republike Kongo Joseph Kabila včeraj udeležil še seje Varnostnega sveta, ki je bila posvečena mirovnemu procesu v njegovi državi. Kabila je v govoru pred člani VS izrazil pripravljenost za začetek političnega dialoga s sovražniki, ki jih je ob tem pozval, naj storijo enako.
Miroljubni Brosnan
13. 01. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je imel pred kratkim nenavaden obisk, saj ga je obiskal britanski filmski igralec Pierce Brosnan, v javnosti znan predvsem po vlogi Jamesa Bonda. Namen njegovega obiska je bil pozanimati se, kaj lahko stori za mir na svetu.
Srečanja Arafata in Peresa ne bo
12. 01. 2001 00.00
Napoved, da naj bi se danes srečala palestinski voditelj Jaser Arafat in izraelski minister za regionalno sodelovanje Šimon Peres, so danes zavrnile tako palestinske kot tudi izraelske oblasti. V nadaljevanju pogajanj v Erezu, ki je trajalo do poznih jutranjih ur, pa obe strani še vedno nista dosegli napredka.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Barakov odposlanec pri Clintonu
06. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči v Beli hiši sprejel odposlanca izraelskega premiera Gilada Šera. Pred tem se je Šer sestal tudi z ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod Dennisom Rossom in svetovalcem za nacionalno varnost Sandyjem Bergerjem ter slednjemu predložil pisni odgovor Izraela na Clintonove mirovne predloge.
Brez dogovora o mirovnem načrtu
03. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je v noči na sredo dvakrat sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, da bi se posvetovala o najnovejšem ameriškem mirovnem načrtu za rešitev izraelsko-palestinskega spora. Kot je poročala ameriška televizijska postaja CNN, voditelja tudi na drugem srečanju v Beli hiši nista dosegla večjega napredka. Arafat je na srečanju, ki je trajalo kako uro, obljubil, da bo storil vse za zmanjšanje nasilja in aretacijo odgovornih zanj, in da bi obnovili boj proti terorizmu, so sporočili iz Bele hiše. Clinton in Arafat sta se že pred tem popoldne po krajevnem času sestala na več kot dveurnih pogovorih v Beli hiši. Pogovori so odločilnega pomena, saj veljajo za še zadnji poskus predsednika Clintona, da posreduje med Izraelci in Palestinci, preden se mu 20. januarja izteče predsedniški mandat.