mirovne
Streljanje v dolini Preševa
02. 01. 2001 00.00
Po poročanju srbskih in albanskih virov sta si v dolini Preševa albanska in srbska stran v zadnjih 24 urah izmenjali več strelov iz lahkega in težkega orožja. O morebitnih žrtvah zaenkrat ni poročil. Srbski notranji sominister Božo Prelević pa je danes v Bujanovcu dejal, da so mirovne sile KFOR na jugu Srbije aretirale enega od poveljnikov albanskih upornikov Muhameta Xhemailija. Ta naj bi vodil severni sektor Osvobodilne vojske Preševa, Medvedja in Bujanovca.
Srečanje Arafata in Clintona
02. 01. 2001 00.00
Popoldne je v Washington prispel palestinski vodja Jaser Arafat, ki se bo drevi srečal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, od katerega bo zahteval dodatna pojasnila glede predloga za rešitev bližnjevzhodne krize. Clinton, ki je novoletne praznike preživel z družino v Camp Davidu, se je s helikopterjem že vrnil v Washington. Arafat ob prihodu na vojaško letališče blizu Washingtona ni dal izjave.
Arafat pričakuje odgovor Washingtona
01. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je po prihodu iz Kaira, kjer se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubrakom, v Gazi dejal, da v naslednjih 24 urah od ameriške administracije pričakuje "podrobnosti" o kompromisnem mirovnem predlogu ameriškega predsednika Billa Clintona. Neki neimenovani visoki palestinski predstavnik pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi se Arafat drevi po telefonu pogovarjal s Clintonom, ki naj bi mu "odgovoril na vprašanja palestinske strani".
Izrael obtožen državnega terorizma
31. 12. 2000 00.00
Posebne enote izraelske vojske so po navedbah palestinskih virov davi ubile visokega predstavnika Fataha, gibanja palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Gre za Sabeta Sabeta, varnostnega vodjo Fataha v Tulkaremu na severu Zahodnega brega in generalnega direktorja palestinskega ministrstva za zdravstvo.
Streljanje na meji med Kosovom in Srbijo
28. 12. 2000 00.00
Na območju administrativne meje med Srbijo in Kosovom so albanski uporniki pozno sinoči in danes zgodaj zjutraj obstreljevali srbsko policijo. Uporniki so proti policiji iz vasi 195144urđevac, ki leži znotraj varnostnega območja kakih 10 kilometrov severno od Bujanovca, izstrelili šest granat, je sporočil predstavnik policije. Streljanje je bilo slišati v Bujanovcu, je še povedal predstavnik policije in dodal, da v napadih ni bil nihče ranjen.
Kosovski Albanci bojkotirali volitve
23. 12. 2000 00.00
Na Kosovu so Albanci volitve bojkotirali, večina kosovskih Srbov pa je svoje glasove oddala predvsem zato, da bi dokazali, da je pokrajina še vedno del Jugoslavije. Po zadnjih podatkih je bila udeležba dokaj visoka. Volitve so potekale brez incidentov, prišlo je le do manjših zapletov. Več volišč namreč niso pravočasno odprli.
UNMIK tarča bombnega napada
20. 12. 2000 00.00
Neznanci so v noči na sredo na severu Kosova v kraju Zubin Potok z avtomatskim orožjem in razstrelivom razdejali postajo mednarodnih policijskih sil na Kosovu (UNMIK). V napadu ni bil nihče ranjen, poškodovano je bilo le terensko vozilo, na katerega je priletela ročna granata.
Na Kosovu napadena NATO patrulja
18. 12. 2000 00.00
Ameriško-rusko patruljo je obstreljeval neznani strelec, medtem ko so skušali blokirati prehod čez mejo med Kosovom in delom južne Srbije, je izjavil predstavnik ameriške vojske. To je prvi napad proti NATO mirovnim četam, odkar so se novembra začeli vpadi albanskih upornikov čez mejo. Patrulja je ogenj vrnila, vendar ni jasno ali so napadalci utrpeli kakšno izgubo. Patrulja je skušala z eksplozivnimi sredstvi uničiti del ceste in tako blokirati mejo pri vasi Gornje Karačevo, ki leži približno 50 km jugovzhodno od Prištine. Vlada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice že dalj časa pritiska na NATO na Kosovu naj stre albanske ekstremiste Osvobodilne vojske Preševo, Medvedja in Bujanovac. Zadnji napad se je zgodil dan po tem, ko sta bila ubita dva Srba. Stranka, ki ji pripada Koštunica, je obsodila belgijske mirovne sile, da so neodgovorno streljali na protestnike in izjavila, da je ta incident še en znak neuspeha mednarodnih mirovnih sil.
Svilanović o napetostih na jugu Srbije
17. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je za Radio B92 dejal, da bo zahteval od Varnostnega sveta ZN, naj vpliva na voditelje kosovskih Albancev, da se vsi oboroženi ljudje umaknejo z demilitariziranega območja ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom. Svilanović se bo v torek udeležil zasedanja VS ZN, na dnevnem redu katerega bodo razmere na jugu Srbije.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
O razmerah na jugu Srbije
16. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska in srbska vlada sta na današnjem skupnem zasedanju v Bujanovcu, ki se ga je udeležil tudi predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, sprejeli deklaracijo o razmerah na jugu Srbije po vpadu oboroženih Albancev s Kosova na demilitarizirano območje na administrativni meji med Srbijo in pokrajino. Na zasedanju, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so sprejeli tudi odločitev o oblikovanju koordinacijskega odbora, ki bo spremljal razvoj dogodkov v občinah Bujanovac, Preševo in Medvedja.
Eksplozija v Kosovski Mitrovici
11. 12. 2000 00.00
S Kosova so sporočili o eksploziji in streljanju z avtomatskim orožjem pred nekim srbskim lokalom v Kosovski Mitrovici. Mrtvih ali ranjenih ni bilo, mirovne sile KFOR pa so v povezavi s tem incidentom že aretirale dva Albanca. Po neuradnih podatkih naj bi pred lokalom eksplodirala ročna granata.
Kosovski Srbi blokirajo ceste
07. 12. 2000 00.00
Srbi so v etnično razdeljeni Kosovski Mitrovici danes blokirali ceste in tako protestirali proti akciji mednarodnih mirovnih sil KFOR. Okoli 200 vojakov KFOR je namreč danes opravilo več hišnih preiskav. Kot je povedal predstavnik KFOR Steven Shappell, so iskali orožje, ki so ga mirovne sile v pokrajini prepovedale. Približno 150 Srbov je glavne ceste v Kosovski Mitrovici blokiralo s smetnjaki in razbitimi avtomobili. Po besedah Shappella naj bi protestniki zažgali vozilo nekega predstavnika ZN, njegovega prevajalca, Srba, pa ugrabili. Sporočil je še, da so med akcijo zasegli več kosov avtomatskega orožja, ročnih bomb, protitankovskih raket in razstreliva. Srbske oblasti v Kosovski Mitrovici, ki se pogosto pritožujejo nad "nasilnim vedenjem vojakov KFOR", trdijo, da sta bili danes aretirani dve osebi, pri katerih so našli orožje.
Annan predlagal datum umika
06. 12. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v poročilo, objavljeno včeraj na sedežu organizacije, vključil tudi predlog pripadnikov mirovne misije na terenu, da bi bil december leta 2002 primeren datum za zaključek mirovne misije ZN v Bosni in Hercegovini (UNMIBIH). Annan v poročilu Varnostnemu svetu omenja bistven napredek, ki ga je dosegla UNMIBIH, vendar opozarja, da so potrebna dodatna denarna sredstva za uspešno izvedbo vseh nalog. Prav od denarja pa naj bi bilo odvisno, ali bo predlagani datum umika mirovnih sil tudi dejansko obveljal.
Zaskrbljenost nad nasiljem na Kosovu
03. 12. 2000 00.00
Kosovski odbor za zaščito človekovih pravic in svoboščin je izrazil zaskrbljenost zaradi širjenja nasilja na Kosovu. Mednarodne mirovne sile na Kosovu, misijo ZN na Kosovu in kosovske varnostne sile je pozval, naj zaščitijo življenja in imetje vseh prebivalcev Kosova ne glede na njihovo etnično in versko pripadnost.
Okrepitev enot KFOR na meji med Kosovom in Srbijo
01. 12. 2000 00.00
Mednarodne mirovne enote na Kosovu (KFOR) nameravajo nove izbruhe nasilja na območju preprečiti z okrepitvijo svojih enot na meji med Kosovom in Srbijo. Tako naj bi približno 200 britanskih vojakov s tanki in terenskimi vozili premestili na omenjeno območje, je danes v Prištini napovedal tiskovni predstavnik KFOR Mark Whitty.
Robertson o večji vlogi KFOR
30. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes v Prištini napovedal večjo vlogo mirovnih sil na Kosovu (KFOR) pri preprečevanju spopadov v južni Srbiji. Mirovne sile bodo na administrativni meji Srbije s Kosovom izvajale okrepljen in učinkovitejši nadzor, je izjavil Robertson, predstavil pa je tudi akcijski načrt v šestih točkah.
Srbi zanikali vest o premirju
28. 11. 2000 00.00
V Beogradu so zanikali vest, da so z albanskimi uporniki na jugu Srbije sklenili dogovor o razglasitvi premirja, ki naj bi veljalo za nedoločen čas. Srbski podpredsednik vlade Nebojša Čović izjavil, da srbska vlada ni imela nobenih stikov z mednarodnimi mirovnimi silami na Kosovu (KFOR), ki so posredovale omenjeno informacijo o doseženem premirju.
Slovenija ponudila 180 vojakov
21. 11. 2000 00.00
Slovenija je danes Evropski uniji za izvajanje prihodnjih evropskih vojaških misij ponudila okrog 180 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije. Slovensko ponudbo je na srečanju obrambnih ministrov EU s kolegi iz petnajstih partnerskih evropskih držav, od tega 13 kandidatk za članstvo, v Bruslju predstavil državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
V prištinskem zaporu ranjen paznik
15. 11. 2000 00.00
V zaporu v Prištini se je skupina zapornikov uprla in ranila paznika, uničila pa je tudi več zaporniških celic. Nerede v zaporu so umirili šele pripadniki mednarodnih mirovnih enot.
Nagrade za slovenske inovatorje
13. 11. 2000 00.00
Slovenski inovatorji so se z mednarodne razstave inovacij IENA 2000, ki je med 2. in 5. novembrom potekala v Nürnbergu, vrnili s 15 nagradami, od tega tremi zlatimi ter po šestimi srebnimi in bronastimi. To je natanko sedem odstotkov vseh podeljenih odličij, kar je naše inovatorje tudi po absolutnem številu uvrstilo v sam vrh držav udeleženk, takoj za Nemčijo, Tajvanom in Korejo. Na razstavi inovacij se je med več kot 400 inovatorji oz. inovatorskimi skupinami iz 29 držav predstavljalo 18 slovenskih inovatorjev, so sporočili iz Slovenske poslovne inovacijske mreže (SPIM).
Palestinci zahtevajo mirovne enote
07. 11. 2000 00.00
Palestinci se še vedno zavzemajo za namestitev mirovnih enot na Zahodnem bregu in v Gazi, ki bi palestinsko ljudstvo ščitile pred izraelsko vojsko, kljub temu, da je izraelski premier Ehud Barak odločno zavrnil prihod mednarodnih enot na palestinskih avtonomnih območjih. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes povedal, da je ZN že pred desetimi dnevi zaprosil, naj na zasedena območja pošljejo mirovne enote.
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Mirovne enote na zasedenih ozemljih?
04. 11. 2000 00.00
Vodja palestinskih pogajalcev Sajeb Erekat se je včeraj v Washingtonu sestal z Madeline Albright in zahteval namestitev mirovnih enot ZN, ki bi ščitile Palestince na zasedenih ozemljih. Albrightova sicer ni bila navdušena nad predlogom, vendar se je strinjala, da bodo o zadevi še premislili. Prihodnji teden –
Rusija za dobre odnose z Japonsko
02. 11. 2000 00.00
Rusija je po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina zainteresirana za dolgoročne tesne odnose z Japonsko. "Ne bomo prezrli nobenega vprašanja, ki je na dnevnem redu rusko-japonskih odnosov," je danes v Moskvi med pogovori z japonskim zunanjim ministrom Joheijem Konom dejal Putin. Pred omenjenim srečanjem je ruski zunanji minister Igor Ivanov dejal, da Rusija z Japonsko še vedno želi skleniti mirovno pogodbo.
Slovenski policisti na Kosovo
01. 11. 2000 00.00
Slovenija po strokovnjaku za razminiranje in civilnih sodnikih v mirovno misijo ZN na Kosovu zdaj pošilja tudi policiste. 15 slovenskih policistov, ki so se za nalogo usposabljali več kot mesec dni, bo 3. novembra krenilo na Kosovo, kjer bodo v enotah civilne policije UNMIK pomagali skrbeti za red in varnost. Po besedah vojaškega svetovalca slovenske misije pri ZN generala Janeza Slaparja gre za največjo skupino slovenskih policistov v katerikoli mirovni operaciji doslej, ki pa ne bo delovala kot enota, ampak bo vsak posameznik deloval v okviru svoje usposobljenosti po različnih krajih Kosova.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Ženske v mirovnih operacijah
25. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je na dan svetovne organizacije v New Yorku opravil prvo sejo v zgodovini o ženskah v oboroženih spopadih in pri izgradnji miru. Razprave se je udeležilo več kot 40 govornikov, med njimi tudi pomočnica generalnega sekretarja ZN in posebna svetovalka za vprašanja spolne enakosti in napredek žensk Angela King. Razpravo je odprl generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da so ženske bolj primerne za preprečevanje ali razreševanje konfliktov kot moški.
Večja zaščita osebja ZN
24. 10. 2000 00.00
V poročilu o zaščiti osebja ZN na območjih spopadov je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan predlagal povečanje sredstev v ta namen za 30 milijonov dolarjev letno. Po Annanovem mnenju je sedanji sistem zagotavljanja varnosti zastarel za najmanj 20 let, saj svetovna organizacija svoje osebje pošilja v vse bolj nevarna območja odkritih spopadov znotraj držav, pri čemer je od 1. januarja leta 1992 do 18. septembra 2000 umrlo 198 civilnih pripadnikov ZN. Annan je kot nevzdržno označil trenutno stanje, ko za 70.000 članov ZN po 150 krajih sveta na sedežu ZN skrbi le devet profesionalcev.
Gore napadel Busha glede umika z Balkana
22. 10. 2000 00.00
Demokratski kandidat za predsednika ZDA Al Gore je ostro napadel in zavrnil načrte republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega, da bi se ZDA umaknile iz mirovnih misij zveze NATO na Balkanu. Gore je dejal, da je takšno stališče nevarno in da "izraža osnovno nerazumevanje ameriške vloge v svetu". Gore je še opozoril, da bi takšna odločitev lahko pripeljala do razpada zveze NATO in bi spodkopala mir v Evropi. Odzvala se je tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je Busheve načrte označila za nevaren signal ter spodkopavanje prizadevanj za svobodno in demokratično Evropo.