mirovni dogovor
Ameriški in ruski diplomati se bodo znova srečali, tokrat v Turčiji
26. 02. 2025 12.34
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je za četrtek napovedal novo srečanje ameriških in ruskih diplomatov, ki bo v Istanbulu. Prvo srečanje, na katerem sta sodelovala tudi Lavrov in njegov ameriški kolega Marco Rubio, je bilo prejšnji teden v Rijadu. Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem voditelje članic EU seznanil s pogovori z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Rusi bi Američanom dali ukrajinske rudnine, evropskih vojakov pa nočejo
25. 02. 2025 17.09
Evropske in druge države lahko sodelujejo v pogovorih za reševanje konflikta v Ukrajini, je v intervjuju za rusko državno televizijo izjavil tamkajšnji predsednik Vladimir Putin. Pripravljen pa je tudi na ameriške naložbe na okupiranem ukrajinskem ozemlju. "Gre za naša zgodovinska ozemlja, ki so se vrnila v sestavo Rusije," je dodal in s tem namignil na ukrajinske regije, ki si jih je med vojno v Ukrajini priključila Rusija. Ameriški predsednik Donald Trump namreč želi dostop do ukrajinskih mineralov, več kot polovico pa jih že nadzoruje Rusija.
Macron prekinil in popravil Trumpa: Nismo posodili, Ukrajini smo plačali
25. 02. 2025 08.12
Prvi uradni obisk evropskega voditelja v Beli hiši po nastopu novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je minil v znamenju pogovorov vojne v Ukrajini. Tako francoski predsednik Emmanuel Macron kot Trump se strinjata, da bi se lahko vojna, če bodo ravnali pametno, končala v roku nekaj tednov; ne strinjata pa se predvsem glede načina, kako vojno končati. Eden od besednih "dvobojev" pa je požel še dodatno pozornost javnosti. Macron je namreč med novinarsko konferenco Trumpa prijel za roko, ga s tem prekinil ter popravil njegove navedbe glede evropske pomoči Ukrajini.
Macron po pogovorih s Trumpom: Mir ne sme pomeniti predaje Ukrajine
24. 02. 2025 07.09
Francoski predsednik Emmanuel Macron je kot prvi evropski voditelj obiskal Donalda Trumpa po vrnitvi v Belo hišo. "Mislim, da bi se vojna [v Ukrajini] lahko kmalu končala, v nekaj tednih, če bomo pametni," je Trump povedal novinarjem v Ovalni pisarni. "Če ne bomo pametni, se bo nadaljevala ... tega si ne želimo." Na vprašanje, ali bi tudi Putina označil za diktatorja, pa: "Teh besed ne uporabljam zlahka!" Macron je povedal, da je izjemno produktivna razprava pokazala "napredek na več področjih," zaradi katerega popolnoma verjame, da obstaja pot naprej. Oba voditelja si želita konca vojne, le na različne načine.
Zelenski o priborjenem miru, Rusija vztraja pri svojem dogovoru
24. 02. 2025 12.25
Rusija je pripravljena na pogajanja o vojni v Ukrajini, vendar se bo prenehala bojevati šele takrat, ko bo mirovni dogovor ustrezal Moskvi, je ob tretji obletnici ruske invazije na Ukrajino med obiskom v Ankari povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "Ruski predsednik Vladimir Putin nam ne bo dal miru v zameno za nekaj, temveč si moramo mir priboriti z močjo, modrostjo in enotnostjo," je na srečanju z evropskimi voditelji v Kijevu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot prvi korak za končanje vojne je ob tem predlagal izmenjavo vseh vojnih ujetnikov.
Scholz po pogovorih v Parizu: Ukrajino moramo še naprej podpirati
17. 02. 2025 11.56
Voditelji več ključnih evropskih držav, EU in Nata so se v Elizejski palači v Parizu zbrali na pogovorih o evropski varnosti in vojni v Ukrajini, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal začetek pogajanj z Rusijo o končanju vojne. Gostitelj, francoski predsednik Emmanuel Macron je pred srečanjem po telefonu govoril s Trumpom. Evropa in ZDA morata sodelovati na področju varnosti, je po srečanju poudaril nemški kancler Olaf Scholz. Ponovil je, da je prezgodaj za razpravo o pošiljanju vojakov v Ukrajino.
Fajonova: Če Ukrajine in Evrope ni za mizo, je to lahko nevarno
17. 02. 2025 08.11
Pred pogovori evropskih voditeljev o varnosti v Evropi in vojni v Ukrajini je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da obžaluje, da v prizadevanjih za mir v Ukrajini iz Evrope prihajajo napačna sporočila. Na izrednem vrhu o Ukrajini namreč ne bodo sodelovali voditelji vseh evropskih držav oz. držav članic EU. "Neformalno srečanje v Parizu vidimo predvsem kot srečanje vplivnih evropskih članic zveze Nato," pa je sporočil premier Golob. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je ocenila, da so pogajanja brez Ukrajine in Evrope lahko celo nevarna.
Premirje v Gazi!
15. 01. 2025 16.15
Palestinski islamistični gibanji Hamas in Islamski džihad sta pristali na dogovor z Izraelom o prekinitvi ognja v Gazi. Odporniške frakcije so dosegle dogovor in posrednike obvestile, da sprejemajo sporazum. Dogovor bi lahko po navedbah katarskih posrednikov začel veljati v nedeljo. Medtem iz urada izraelskega premierja sporočajo, da se strani še nista uskladili glede vseh točk dogovora. V nekaterih naseljih v Gazi se je na ulicah začelo praznovanje. Dosego dogovora je pozdravila tudi Slovenija.
Izrael kljub premirju razseljene ljudi pozval, naj se še ne vračajo domov
27. 11. 2024 06.19
Po letu dni spopadov, ki so terjali na tisoče žrtev, je ob 4. uri po lokalnem času začel veljati dogovor o premirju med Izraelom in Hezbolahom. Še pred uveljavitvijo dogovora pa sta obe strani izvedli še nekaj napadov. Dogovor sicer vključuje 60-dnevno prehodno obdobje, med katerim bi se izraelska vojska umaknila z juga, tja pa bi prišle libanonske državne oborožene sile. Izraelska vojska je sicer prebivalce juga Libanona pozvala, naj se kljub temu še ne vračajo na svoje domove.
Zamrznitev fronte, demilitarizirana cona, odlog članstva Ukrajine v Natu
07. 11. 2024 19.17
Trdil je, da lahko ustavi vojno v Ukrajini v 24 urah, sedaj pa v javnost kapljajo prvi obrisi domnevnega načrta, ki ga celo predvolilno kampanjo ni želel razkriti. Donald Trump naj bi pritisnil na Moskvo in Kijev in poskušal izpogajati sledeče: Rusija obdrži zavzete teritorije, Kijev pristane na večdesetletno odložitev članstva v Natu, ustvari se demilitarizirana cona, ZDA bi nadaljevale z dobavo orožja Ukrajini, Rusiji pa bi ukinili sankcije.
Od umorjenega Kennedyja do Watergata in Monice Lewinsky
03. 11. 2024 16.00
Pomembno je razlikovati med ambicijami predsednikov in omejitvami, na katere naletijo v času svojega predsedovanja. Vse, kar so povedali med predsedniško kampanjo, je lahko postranskega pomena, saj imajo omejena pooblastila. Lincoln denimo ni želel državljanske vojne, Roosevelt je želel končati depresijo, Reagan je želel spodbuditi gospodarstvo in Bush verjetno ni imel namena narediti invazije na Afganistan. A so nastopile še druge sile in spodkopale njihovo predsedstvo ter odločile o končnem cilju. In kaj so prinesli ameriški predsedniki med in po drugi svetovni vojni?
V izraelskem napadu na begunsko taborišče v Gazi ubitih šest uslužbencev ZN
12. 09. 2024 17.59
V izraelskem zračnem napadu na poslopje šole v begunskem taborišču Nuseirat v Gazi, kamor so se zatekli razseljeni Palestinci, je bilo v sredo ubitih šest uslužbencev Agencije ZN za palestinske begunce. Dejanje so med drugim obsodili v Bruslju, Berlinu in ZDA. Generalni sekretar ZN pa je poudaril, da se morajo te kršitve mednarodnega humanitarnega prava končati takoj. Svetovna zdravstvena organizacija je medtem skupaj s partnerji v sredo izvedla največjo medicinsko evakuacijo iz Gaze po 7. oktobru lani, dosegli pa so tudi prvi cilj kampanje cepljenja proti otroški paralizi.
Slovenija v VS ZN predlaga 'olimpijsko premierje' v Gazi
26. 07. 2024 19.22
Varnostni svet ZN mora od palestinskega gibanja Hamas in Izraela zahtevati dokončanje dogovora o premirju in zahtevati prekinitev bojev, dokler ne bo dogovora, je na zasedanju o položaju na Bližnjem vzhodu dejal veleposlanik Samuel Žbogar. To bi bilo po njegovih besedah olimpijsko premirje.
'Ukrajina ne sme podpisati dogovora s hudičem'
26. 07. 2024 15.41
Veliko ljudi poziva k podpisu sporazuma Ukrajine z Rusijo, ne pa tudi glavni svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Ta je dejal, da bi tak podpis pomenil "dogovor s hudičem". A pritisk na Ukrajino, da bi se končali že več kot dve leti trajajoči spopadi, je vse večji.
'Vojna se bo končala tako, da bo Ukrajina ostala svobodna in neodvisna država'
10. 07. 2024 06.23
Voditelji članic Nata se zbirajo na osrednjem delu zasedanja zavezništva v Washingtonu, ki ga je generalni sekretar Jens Stoltenberg označil za zgodovinskega. Obeležujejo 75. obletnico ustanovitve Nata, hkrati pa bodo sprejemali tudi pomembne odločitve za prihodnost, predvsem glede podpore Ukrajini, pa tudi na področju odvračanja in obrambe. Članice naj bi se medtem že dogovorile o besedilu sklepne izjave o članstvu Ukrajine. Po njihovem mnenju pa je sicer Kitajska ključna pri omogočanju ruske agresije na Ukrajino.
Neskončno štetje glasov, gost iz Ukrajine in Robert, ki je spoznal magičnega Luko
15. 06. 2024 15.27
Volilna nedelja se je zavlekla pozno v noč, preštevanje glasov je potekalo počasi, a naposled smo le dobili rezultate treh posvetovalnih referendumov in devet novih oz. starih evroposlancev, ki nas bodo predstavljali v Bruslju. Obrvi je v tem tednu dvigovala odločitev predsednika vlade, da raje, kot da bi se udeležil mednarodne mirovne konference za Ukrajino, odpotuje na ogled finalne tekme lige NBA v Dallasu ter stiska pesti za slovenskega zvezdnika Luko Dončića. V Grčiji so zaradi vročine zaprli šole, Romunija pa je zaradi suše omejila porabo vode. Z odgovornostjo do sebe, narave in prihodnosti je naša medijska hiša obeležila Zeleni teden, srečali pa smo se tudi z županom Lvova.
Golob: S priznanjem Palestine pošiljamo upanje palestinskemu narodu
04. 06. 2024 22.05
"S priznanjem Palestine kot suverene in neodvisne države pošiljamo upanje palestinskemu narodu na Zahodnem bregu in v Gazi," je na družbenem omrežju X poudaril premier Robert Golob. Tudi stranki Levica in SD pozdravljata priznanje samostojne in neodvisne države Palestine. Z odločitvijo je zadovoljna tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.
Nov napad na ladjo v Rdečem morju. Kdo je odgovoren?
28. 05. 2024 16.23
Raketni napad v Rdečem morju pred jemensko ladjo je poškodoval ladjo, utrpela je večjo škodo. Odgovornosti zaenkrat ni prevzela nobena skupina, vendar so oči uperjene v jemensko skupino upornikov Hutijevce, ki so v preteklosti že izvajali številne napade na ladje.
Trumpov tajni načrt za končanje vojne: Kijev bi moral odstopiti ozemlje
08. 04. 2024 09.25
Ameriški časnik Washington Post poroča, da naj bi Donald Trump v zasebnih pogovorih dejal, da bi lahko dosegel končanje vojne v Ukrajini, s tem ko bi prepričal Kijev, naj odstopi nekaj svojega ozemlja. Nekdanji ameriški predsednik naj bi omenjal Krim in Donbas, so povedali anonimni viri, ki so tem razpravljali s Trumpom ali njegovimi svetovalci.
Odziv na Janševe obljube: 'Vlada nima namena seliti veleposlaništva'
28. 02. 2024 12.19
Slovensko zunanje ministrstvo in veleposlaništvo v Tel Avivu nista bila obveščena o obisku predsednika SDS Janeza Janše v Izraelu. Na Mladiki poudarjajo, da vlada nima namena seliti veleposlaništva v Jeruzalem, kar je Izraelcem obljubil Janša. Poslanec Gibanja Svoboda Lenart Žavbi je prepričan, da vodja največje opozicijske stranke vodi vzporedno zunanjo politiko in z neusklajenostjo škodi Sloveniji.
Tanja Fajon: Čemur smo priča v Gazi, je jasna kršitev mednarodnega prava
29. 11. 2023 10.43
Enostransko priznanje Palestine v tem trenutku ne bi zagotovilo varnosti ljudem v regiji, je v torek v New Yorku pred udeležbo na zasedanju Varnostnega sveta ZN o položaju na Bližnjem vzhodu dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Ključni cilj ostaja zagotovitev varnosti tako Palestincem kot Izraelcem, je poudarila. Na zasedanju pa je poudarila nujnost trajnega premirja, da lahko diplomacija vodi do politične rešitve položaja na Bližnjem vzhodu. Podprla je tudi sklic mirovne konference za Bližnji vzhod.
Fajonova: Biti otrok v Gazi je danes najnevarnejša stvar na svetu
24. 11. 2023 14.16
Edino zagotovilo za varnost Izraela je mirovni proces, ki bo vodil k priznanju palestinske države, je ob obisku v Izraelu poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Pohvalila je dogovor o premirju na območju Gaze in ob tem izrazila upanje, da bo to vodilo do trajne prekinitve ognja med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas.
Zunanji ministri prvič zunaj EU in s tem Rusiji poslali 'močno sporočilo'
02. 10. 2023 09.25
V znak podpore Ukrajini so se zunanji ministri držav članic EU sestali v Kijevu. To zasedanje sporoča, da se EU ne bo pustila ustrahovati Rusiji, je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. Gre za prvo tovrstno srečanje ministrov sedemindvajseterice zunaj EU, na katerega je odšla tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Potrdila je zavezanost Slovenije članstvu Ukrajine v EU, vendar poudarila, da mora proces pogajanj steči sočasno z reformnim procesom, še posebej na področju vladavine prava in boja proti korupciji. Govorili so tudi o iskanju miru v Ukrajini. Mirovni načrt ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa je edina mirovna pobuda, o kateri trenutno razpravlja mednarodna skupnost.
Eksplozija v skladišču goriva zahtevala najmanj 125 življenj
26. 09. 2023 09.23
Eksplozija, ki je odjeknila v skladišču goriva v bližini glavnega mesta Gorskega Karabaha Stepanakerta, je zahtevala najmanj 125 živlenj. Vzrok še ni znan. Medtem se nadaljuje beg etničnih Armencev iz sporne regije. V Armenijo se jih je glede na zadnje podatke zateklo že več kot 28.000. Med Erevanom in Moskvo zaradi razvoja dogodkov medtem letijo ostre besede.
Prvi pogovori med Azerbajdžanom in separatisti v Gorskem Karabahu končani
21. 09. 2023 08.13
Prvi pogovori med armenskimi separatisti v Gorskem Karabahu in azerbajdžanskimi oblastmi so se po približno dveh urah zaključili. Armenija je Azerbajdžan obtožila izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu, tamkajšnji separatisti pa kršenja v sredo dosežene prekinitve ognja. Še pred tem je Azerbajdžan sporočil, da je obnovil svojo suverenost nad ozemljem. A to še ni prineslo miru med sprtima državama. Ulice prestolnice Armenije je namreč zavzelo na tisoče kritikov vladnega ravnanja v krizi v Gorskem Karabahu, ki zahtevajo odstop premierja. Izbruhnili so tudi spopadi med protestniki in policijo.
V Gorskem Karabahu prekinili ogenj
20. 09. 2023 07.47
Separatistične oblasti v Gorskem Karabahu, kjer živijo večinoma Armenci, so drugi dan bojevanja sporočile, da so pristale na prekinitev ognja, v četrtek pa bodo z Azerbajdžanom začele pogovore o integraciji. Do prekinitve ognja prihaja, potem ko je Armenija sporočila, da je bilo v azerbajdžanski operaciji ubitih najmanj 32 ljudi, več kot 200 pa ranjenih.
Vojna na Kavkazu: Azerbajdžan sprožil operacijo v Karabahu
19. 09. 2023 12.23
Azerbajdžansko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je pričelo s "protiteroristično operacijo" v separatistični regiji Nagorno-Karabah, etnično armenski enklavi, ki je znotraj mednarodno priznanih azerbajdžanskih meja. Več projektilov naj bi padlo na glavno mesto regije Stepanakert. V operaciji je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih, so sporočile armenske separatistične oblasti v regiji. Na azerbajdžanski strani so medtem prav tako zabeležili prvo civilno žrtev.
Vojaška vozila z oznako Z v bližini armenske meje
10. 09. 2023 13.37
Se bo na Kavkazu spet vnelo? Razmere med Armenijo in Azerbajdžanom so znova zelo napete. V Jerevanu so prepričani, da se Baku pripravlja na nov napad, čeprav ta uradno trdi, da v bližini armenske meje izvaja le vojaške vaje. Sedaj pa so se pojavila vozila azerbajdžanske vojske s taktičnimi oznakami, podobnimi tistim, ki jih v Ukrajini uporablja ruska vojska. Na premike Azerbajdžana se je ostro odzval Iran, ki zatrjuje, da ne bo trpel geopolitičnih sprememb v regiji.
Ali obstaja možnost za mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom?
25. 05. 2023 21.12
Armenski predsednik Nikol Pašinjan in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se bosta v Moskvi sestala na pogajanjih, da bi rešila dolgoletni spor med državama glede Gorskega Karabaha. Alijev je v luči srečanja dejal, da obstaja možnost za mirovni sporazum, saj naj bi Armenija priznala regijo kot del Azerbajdžana.
'Ukrajinci so se dokazali kot vojaki, ki imajo voljo za boj'
22. 03. 2023 11.30
Čeprav so pred malo več kot letom dni vsi dvomili v uspeh ukrajinske vojske proti veliko večji ruski vojski, pa so se dvomi izkazali za neutemeljene. Kljub silovitemu napadu, ki ga je sprožila vojska Vladimirja Putina, se Ukrajina ob pomoči zaveznikov še naprej uspešno upira agresorju. In kot večkrat poudarjajo, pripravljeni so se boriti do zmage. To poudarja tudi Gabrielius Landsbergis, litovski minister za zunanje zadeve.