množične
Pahor o povojnih pobojih
19. 10. 2001 00.00
Zaradi odkrivanja novih povojnih grobišč se je predsednik državnega zbora Borut Pahor sestal s člani vladne komisije za evidentiranje prikritih grobišč.
Razmere v Afganistanu vse slabše
15. 10. 2001 00.00
Po poročanju našega vojnega dopisnika so le 16 km od Kabula oklepne enote severnega zavezništva v popolni pripravljenosti. Razmere v Afganistanu pa so vse slabše, saj močno primanjkuje hrane.
Množični protiameriški protesti
12. 10. 2001 00.00
V Pakistanu so se kljub prepovedi vlade v vseh večjih mestih nadaljevale množične protiameriške demonstracije, v katerih je prišlo do obračuna med policijo in protestniki. Protesti pa se nadaljujejo tudi v drugih muslimanskih državah.
Slovesnost na Teharjah
07. 10. 2001 00.00
V Teharjah pri Celju je potekala osrednja spominska slovesnost v spomin dogodku, ko so partizani pred 56 leti pobili ujetnike, ki so se domobrancem pridružili pred 1.1.1945.
ZDA pripravljene na napad
18. 09. 2001 00.00
ZDA se pospešeno pripravljajo na morebitno vojaško akcijo proti Afganistanu. Predsednik George Bush je ukazal mobilizacijo dodatnih 50.000 rezervistov, ki naj bi sodelovali v napadu.
ZDA za vojaško posredovanje
14. 09. 2001 00.00
Ameriški senat je predsedniku Bushu odobril uporabo vojaške sile proti teroristom in tistim, ki mednarodni terorizem podpirajo. Talibanske oblasti so sporočile, da se pripravljajo na ameriško maščevanje.
Črna gora pred obnovo državnosti
13. 07. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na slovesnosti ob obletnici narodne vstaje 13. julija 1941 dejal, da je Črna gora "na pragu dokončne obnove državnosti". "Po 83 letih od nasilne ukinitve črnogorske neodvisnosti in 60 letih, odkar so udeleženci vstaje 13. julija obnovili njene državotvorne temelje, smo se znova znašli na pragu črnogorske državnosti", je dejal 195144ukanović na proslavi v Podgorici.
Američanu bodo sodili Japonci
06. 07. 2001 00.00
Združene države se sicer redko odločijo za predajo svojih vojakov, osumljenih zločinov na tujem tujemu sodišču. Predajo ameriškega državljana pa japonskim oblastem omogoča sporazum iz leta 1995 o statusu ameriških sil na Japonskem. Japonska stran je za ameriškega vojaka obljubila pošteno sojenje, kar je bil tudi eden glavnih povodov, da so se ameriške oblasti odločile za predajo obtoženca japonskemu sodišču, vendar zaradi pomembnosti vojaškega oporišča na Okinavi nočejo tvegati zaostritev odnosov z Japonsko.
Protesti na Dunaju
05. 07. 2001 00.00
Približno 50 tisoč ljudi se je danes zbralo na Dunaju na protestih proti desnosredinski vladi, sta sporočili zveza avstrijskih sindikatov, ki je protest organizirala, in policija. V središču avstrijske prestolnice so protestniki izrekali kritike vladi in nezadovoljstvo zaradi "množične kršitve temeljnih demokratičnih pravic". Zvezi avstrijskih sindikatov je danes prvič v njenem stoletnem obstoju uspelo k protestu na Dunaju pozvati člane iz vse države.
Bush obžaluje incidente na Okinavi
01. 07. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je na sobotnem srečanju z japonskim premierom Juničirom Koizumijem v Camp Davidu izrazil obžalovanje zaradi "incidentov", v katere so bili na japonskem otoku Okinava vpleteni ameriški vojaki. Pri tem ni omenil posilstva neke mlade ženske na tem otoku, za katerega naj bi bili odgovorni ameriški vojaki, je povedal nek visoki ameriški predstavnik, ki je želel ostati neimenovan.
V Albaniji zaprli volišča
24. 06. 2001 00.00
Parlamentarne volitve v Albaniji so se na nekaterih volišč zaradi množične udeležbe zaprli z dvourno zamudo. Uradno naj bi se volišča sicer zaprla že ob 18. uri. Začasni rezultati volitev in podatki o volilni udeležbi še niso znani, čeprav sta vodilni stranki, vladajoči socialisti in opozicijski demokrati, napovedali, da bosta svoje rezultate objavili v noči na ponedeljek. Po napovedih uradne rezultate volitev naj ne bi objavili prej kot v torek.
ECB svari pred plačno-inflacijsko spiralo
13. 06. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) meni, da se nevarnost pojava plačno-inflacijske spirale povečuje. Glavni ekonomist ECB Otmar Issing je zato pozval sindikate v državah evroobmočja, naj trenutne visoke rasti cen življenjskih potrebščin ne izkoriščajo kot priložnosti za množične zahteve po zvišanju plač.
Busha čakajo protesti
12. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je prispel v Španijo, kjer začenja svoj prvi uradni obisk v Evropi po prihodu na položaj. Busha in njegovo soprogo Lauro je na madridskem letališču pričakal španski zunanji minister Josep Pique, nato pa se je ameriški predsednik odpeljal v palačo Zarzuela v predmestju Madrida, kjer se bo srečal s španskim kraljem Juanom Carlosom in kraljico Sofijo. Po pogovorih s španskim suverenom se bo Bush odpravil na posestvo Quintos de Mora 160 kilometrov južno od španske prestolnice, kjer ga bo na kosilu gostil španski premier Jose Maria Aznar.
Proces proti Mirku Norcu 25. junija
07. 06. 2001 00.00
Proces proti Mirku Norcu, prvemu hrvaškemu generalu, obtoženemu vojnih zločinov, se bo začel 25. junija na Reki, so sporočili hrvaški pravosodni organi. Norac je osumljen, da je bil oktobra 1991 vpleten v poboj kakih petdesetih srbskih civilistov na območju Gospiča. Poleg Norca bodo 25. junija sodili tudi štirim njegovim nekdanjim sodelavcem, ki naj bi umorili 24 civilistov srbske narodnosti. Gre za Tihomirja Oreškoviča, Milana Šaniča, Ivico Rožiča ter Stjepana Grandiča.
Slovenija prvič v poročilu AI
30. 05. 2001 00.00
V rednem letnem poročilu Amnesty International o kršitvah človekovih pravic v svetu v lanskem letu, ki sicer zajema 149 držav, je prvič omenjena tudi Slovenija. Lani so namreč v naši državi zabeležili porast policijskega nasilja, kar je tudi eden od razlogov, da se je Slovenija znašla v omenjenem poročilu. Ob tem posebej izstopa primer 16-letnika, ki so ga aprila lani pretepli slovenjgraški policisti, poročilo pa omenja tudi neprimerne razmere v begunskih centrih in azilnem domu. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik AI Slovenija Dean Zagorac, letno poročilo poleg tega beleži zunajsodne poboje v 61 državah, sodne poboje v 28 državah, zapornike vesti v vsaj 63 državah, primere mučenja in neprimernega ravnanja v 125 državah in izginotja v 30 državah, čeprav je po oceni AI kršitev človekovih pravic še precej več.
Prednost za laburiste
16. 05. 2001 00.00
Vladajoči laburisti Tonyja Blaira imajo po zadnjih javnomnenjskih raziskavah v Veliki Britaniji 15 odstotnih točk prednosti pred konservativci. Kot je pokazala raziskava, katere izide objavlja današnji The Guardian, bi za laburiste glasovalo 46 odstotkov vprašanih, za konservativce pa 31 odstotkov. Za liberalne demokrate bi glasovalo 15 odstotkov vprašanih.
Potrdili eno smrtno žrtev
07. 05. 2001 00.00
Dan po nesreči na stadionu v Sariju so iranske oblasti potrdile, da je ena oseba izgubila življenje, 284 pa je bilo ranjenih. Pred tem sta iranska televizija in agencija IRNA poročala o večjem številu mrtvih, v nedeljo sta podatke nato spremenila in poročala le o ranjenih, v ponedeljek pa predstavili nove podatke. Agencija IRNA je poročala, da je v bolnišnicah na zdravljenju ostalo še 107 ljudi.
Skupščina o odstavitvi Wahida
30. 04. 2001 00.00
Indonezijska skupščina bo odločala o nadaljevanju postopka za odstavitev predsednika države Abdurrahmana Wahida kljub opozorilom vlade pred novim izbruhom nasilja. V podporo Wahidu se je v nedeljo množične molitve udeležilo 25.000 ljudi v Džakari. Poslanci se bodo sestali v poslopju parlamenta, ki bo pod visokimi varnostnimi ukrepi. Poslanci naj bi Wahida že drugič opozorili zaradi njegove domnevne vloge v finančnih škandalih. Wahid bo nato imel mesec dni časa za odgovor.
Sojenje članu reda Sončnega templja
17. 04. 2001 00.00
Na zatožno klop sodišča v Grenoblu je sedel 58-letni Michel Tabachnik, ki naj bi bil soodgovoren za množične samomore članov reda Sončnega templja, v katerih si je med oktobrom 1994 in marcem 1997 v Švici, Kanadi in Franciji vzelo življenje skupno 74 ljudi. Tabachnik, ki naj bi bil tretji mož in glavni teoretik reda, vse obtožbe zavrača, v primeru obsodbe pa mu grozi do deset let zapora. To je sicer prvo sojenje kakemu članu tega reda v Franciji, potekalo pa bo predvidoma do 30. aprila.
Veterani napovedali blokado
08. 04. 2001 00.00
Združenje nekdanjih hrvaških borcev je danes napovedalo, da bo v podporo hrvaškim nacionalistom v BiH jutri blokiralo dostop do oporišča mednarodnih sil SFOR v Divuljah blizu Splita, danes piše hrvaški Jutarnji list.
Protesti v podporo Miloševiću
07. 04. 2001 00.00
V Beogradu se je pred stavbo srbske vlade zbralo okoli 3000 ljudi, ki so zahtevali izpustitev Slobodana Miloševića. Na demonstracijah v podporo prejšnjo nedeljo aretiranega nekdanjega predsednika Jugoslavije so se zbrali večinoma starejši ljudje. Po nekaj urah napetega vzdušja so se demonstranti mirno razšli.
Nova žarišča slinavke
01. 04. 2001 00.00
Število žarišč slinavke in parkljevke v Veliki Britaniji se nezadržno širi in je danes že preseglo število 890. Nov primer so potrdili tudi v grofiji Cornwall, kjer doslej še niso zasledili te bolezni. Britanska vojska nadaljuje množične poboje živine, britanski minister za kmetijstvo Nick Brown pa je vnovič vztrajal, da imajo nalezljivo bolezen pod nadzorom.
Preobrat v Tokiu
15. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se v četrtek po začetnih izgubah presenetljivo opomogli. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je ne glede na sredino vnovično zniževanje tečajev na ameriškem Wall Streetu presegel psihološko pomembno mejo 12.000 točk. Ob koncu trgovanja je namreč dosegel vrednost 12.152,83 točke, kar je za 309,24 točke oz. 2,6 odstotka več kot v sredo.
ŽKUD Tine Rožanc praznuje
10. 02. 2001 00.00
Člani Železničarskega kulturno-umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc so v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma proslavili 80. obletnico delovanja društva. Na koncertu so se predstavili člani in članice mešanega pevskega zbora, Klapa Lavanda, folkloristi in plesna skupina Make up. V preddverju Linhartove dvorane pa je na ogled tudi razstava del likovne sekcije društva.
Opozorilni streli za Wahidove privržence
07. 02. 2001 00.00
Pristaši indonezijskega predsednika Abdurrahmana Wahida, ki je obtožen korupcije, so v Surabayi pripravili množične demonstracije, kjer se je zbralo prek 50.000 protestnikov. Posegla je tudi policija, ki je proti protestnikom, ko so le-ti skušali zasesti poslopje nekdanje vladajoče stranke, izstrelila opozorilne strele in uporabila solzivec. V incidentih je bilo ranjenih več demonstrantov in trije policisti.
Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.
Kdaj spet na 1900?
16. 01. 2001 00.00
Včeraj je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjenih 1250 poslov v skupni vrednosti 838 milijonov SIT. Slovenski borzni indeks je padel za 0,28% na 1.835 točk, Slovenski indeks pidov pa za 0,74% na 1.505 točk.
Bo Hodac odstopil?
28. 12. 2000 00.00
Novi generalni direktor češke javne televizije Jiri Hodac, katerega imenovanje prejšnjo sredo je izzvalo množične proteste čeških novinarjev, ni izključil možnosti, da bi odstopil, čeprav po njegovem mnenju ta korak ne bi spremenil sedanje krize na televiziji.
Obletnica vrha WTO v Seattlu
01. 12. 2000 00.00
V Seattlu, kjer je prav pred letom dni potekala ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (WTO), se je zbralo kakih 100 protestnikov, ki jih je policija razgnala s solzivcem. Med sinočnjimi protesti je bil lažje ranjen neki policist. Policija je še sporočila, da so zaradi vandalizma tokrat aretirali najmanj štiri protestnike.
Predlog za delno ukinitev sankcij proti Kubi
19. 10. 2000 00.00
Ameriški senat je sprejel predlog zakona, s katerim bi dovolili prodajo ameriške hrane in zdravil Kubi. Senat je predlog že poslal v podpis predsedniku Billu Clintonu, ki naj bi ga v kratkem podpisal. ZDA so po kubanski revoluciji in prevzemu oblasti Fidela Castra leta 1962 proti Kubi uvedle gospodarske sankcije, ki po koncu hladne vojne že dolgo niso več smiselne, vendar je kubanska emigrantska skupnost dovolj močna, da blokira njihovo odpravo. Tokrat so se odpravi sankcij odločno postavili po robu ameriški pridelovalci hrane, ki zaradi političnih interesov ne želijo izgubljati dohodka. Kubanski režim je ob novici o predlogu za delno odpravo sankcij pripravil množične demonstracije. Havana namreč tak ukrep zavrača in zahteva popolno odpravo sankcij, vključno s prepovedjo potovanj ameriških državljanov na Kubo. Delna odprava sankcij proti Kubi je del celovitega predloga zakona o financiranju kmetijstva, po katerem bo odpravljena prepoved prodaje hrane in zdravil tudi za Libijo, Severno Korejo Iran in Sudan.