morja
Nadaljevanje reševanja trupel iz Kurska
23. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika ruske severne flote ruski in norveški potapljači danes nadaljujejo dela na potopljeni podmornici Kursk, ki leži na dnu Barentsovega morja. Potem ko so morali reševanje trupel 118 članov posadke podmornice včeraj zaradi neurja prekiniti, je danes vreme spet nekoliko prijaznejše.
Rim zaskrbljen zaradi vala beguncev
22. 10. 2000 00.00
V Italiji se veča zaskrbljenost zaradi naraščajočega vala beguncev, ki prečkajo slovensko-italijansko mejo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Po podatkih italijanskih oblasti vse več priseljencev, ki želijo v Italijo, prečka slabo varovano mejo s Slovenijo, da bi se s tem izognili nevarnemu prečkanju Jadranskega morja, ki ga močno nadzoruje obalna straža. Od petka so italijanske oblasti prijele 400 oseb, ki so ilegalno prišle v Italijo. Večinoma gre za Kurde s turškim državljanstvom in Iračane, ki želijo domnevno nadaljevati pot v Nemčijo.
Hrvaški znanstveniki o meji na morju
21. 10. 2000 00.00
V Zagrebu je danes potekala konferenca, na kateri so hrvaški znanstveniki predstavili svoja stališča do meje na morju med Hrvaško in Slovenijo. Akademik Vladimir Ibler, član hrvaške ekspertne skupine za določitev meje, je dejal, da sta zahtevi slovenske strani, zapisani v memorandumu iz leta 1993 - da ima Slovenija pravico do popolne suverenosti nad celotnim akvatorijem v Piranskem zalivu, in po dostopu do odprtega morja - popolnoma nesprejemljivi za hrvaško stran.
Dvigovanje trupel mornarjev prihodnji teden
18. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov, ki vodi vladno
Pogodba o gradnji nove morske biološke postaje
06. 10. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in glavni direktor podjetja SCT Ivan Zidar sta danes v Piranu podpisala pogodbo o gradnji nove morske biološke postaje. Investicija je vredna 397 milijonov tolarjev in zajema obnovo objekta sedanje morske biološke postaje in gradnjo laboratorijskega trakta s površino 860 kvadratnih metrov, v katerem bo 16 laboratorijev različnih strok in učni laboratorij. Najstarejši del objekta, ki je bil zgrajen še pred drugo svetovno vojno, bo porušen in zgrajen na novo, drugi, novejši del pa bo temeljito prenovljen. Dela naj bi bila predvidoma zaključena v letu in pol, so sporočili z ministrstva za znanost in tehnologijo.
V Grčiji ponovno nesreča ladje
01. 10. 2000 00.00
V vzhodnem delu Egejskega morja blizu otoka Psara je zgodaj davi nasedla tovorna ladja, ki je plula pod zastavo Kajmanskih otokov. Na krovu ladje Kapitan Spyros je bila po podatkih obalne straže 20-članska ukrajinska posadka. Po poročanju lokalnega radia so na kraj nesreče prihiteli gliserji obalne straže in dva vlačilca, da bi posadki pomagala rešiti ladjo. Ta nesreča je že peta pomorska nesreča v zadnjih petih dneh v Egejskem morju. Samo nekaj ur prej je blizu otoka Naksos potonila tudi grška turistična ladja Zeus 3, v nesreči pa je umrla ena oseba. Zeus 3 z 31 turisti in sedmimi člani posadke na krovu, med katerimi je bilo 27 Američanov, Nemec in trije grški potniki, je kmalu po polnoči nasedel pred pristaniščem kiklaškega otoka in se nato potopil, je poročal grški radio. Kot je za grško televizijo povedal zdravnik iz zdravstvenega centra na Naksosu, je 82-letni Američan umrli zaradi kapi, potem ko so ga rešili iz morja. Zeus 3 je iz lesa narejena ladja, ki dnevno prevaža turiste po Kikladih. V noči na sredo se je potopil trajekt Express Samina, nesreča pa je po zadnjih podatkih terjala 79 življenj. V noči na četrtek je nasedel trajekt Express Artemis s 1086 potniki, v petek pa se je ponesrečil še trajekt Rodos s 575 potniki na krovu. Grške oblasti so zaradi nesreče trajekta Express Samina sinoči prepovedale izpluti skupno 56 trajektom, ker niso ustrezali evropskim varnostnim predpisom.
Vaja civilne zaščite Morje 2000
30. 09. 2000 00.00
Uprava za zaščito in reševanje Koper je na podlagi sklepa vlade dopoldne v Koprskem zalivu uspešno organizirala vajo civilne zaščite Morje 2000. Vajo so izvedli pristojni štabi, enote in službe civilne zaščite ter zavodi, organi in organizacije civilne zaščite na območju obalne regije, njen namen pa je bil preizkusiti in izpopolniti njihovo organiziranost, pripravljenost, usposobljenost in opremljenost ob morebitnih nesrečah, so sporočili iz vladnega urada za informiranje. Nenapovedana vaja je potekala s predpostavko, da sta zaradi megle v zalivu trčila tanker in trgovska ladja ter da je na trgovski ladji nastal požar, iz tankerja pa se je v morje izlila večja količina nafte. Z vajo so med drugim preverili morebitne pomanjkljivosti načrtov zaščite, reševanja in pomoči v primeru nesreč z nevarnimi snovmi na morju, skupno sodelovanje s Slovensko vojsko, upravo za pomorstvo, policijo, službami v pristanišču Koper in drugimi službami, ki skrbijo za zaščito obalnega morja. Hkrati so preverili sistem zvez ZARE in nekaterih drugih sodelujočih ter sistem obveščanja in vodenja zaščite, reševanja in pomoči.
Meja v Piranskem zalivu je že narisana?
28. 09. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je zanikalo pisanje novinarja Vlada Zagorca v včerajšnji izdaji Večernjega lista pod naslovom Meja v Piranskem zalivu je že narisana. Ministrstvo poudarja, da hrvaškim oblastem doslej ni bil predan še noben dokument, ki bi zarisoval mejo v Piranskem zalivu, zato navedbe novinarja ne držijo. Po trditvah hrvaškega dnevnika je vest, da je predlog hrvaško-slovenske morske meje že na papirju, potrdil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Narisana naj bi bila tako, da zadovolji tako hrvaški interes, da zadrži neposredno mejo z Italijo, kot tudi interes Slovenije za neposreden dostop iz slovenskega teritorialnega morja do mednarodnih voda Jadrana in za celovitost Piranskega zaliva.
120 let staro pivo
27. 09. 2000 00.00
Nizozemski potapljači so na dnu Severnega morja odkrili približno 150 steklenic norveškega in nemškega piva, je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil eden od sodelujočih potapljačev Nico Brink. Po njegovih besedah steklenice izvirajo iz nemške ladje Lisette, ki je kmalu po začetku potovanja v Afriko in Peru leta 1881 doživela brodolom. Še danes lahko v nekaterih okoliških hišah najdemo stvari, ki so jih po brodolomu odnesli z ladje, kot na primer skodelice. Razen ribičev nihče ne ve, kje natančno ležijo ostanki ladje, pojasnjuje Brink. Dodaja tudi, da so odkrili arhive, v katerih so podatki o tem, da je Lisette prevažala steklenice norveškega piva, odkritje nemškega piva pa je bilo za potapljače presenečenje. Potapljaški klub je pričel raziskovati ostanke ladje, da bi odkril sodčke in steklenice piva. Po odkritju nemškega piva so že poskusili navezati stike s še obstoječo nemško pivovarno, ki ga je proizvedla, norveško pivovarno pa še iščejo. Verjetnost, da je pivo še pitno, je zelo majhna, saj je pivo kljub dolgemu obdobju, ko je bilo na dnu morja, nemoteno vrelo. Možnost, da bi bilo pivo pitno, bodo preučili do zime, je pojasnil Brink.
Nesrečo letala preživelo 9 potnikov
20. 09. 2000 00.00
Ameriški obalni straži je sinoči iz morja južno od Floride uspelo rešiti devet potnikov manjšega kubanskega potniškega letala, ki je po ugrabitvi strmoglavilo v morje, iz vode pa
Kursk s trupli bodo dvignili na suho
19. 09. 2000 00.00
Čeprav mornarje, ki so potonili skupaj s svojimi plovili, po mornariški tradiciji večinoma pustijo v vodnem grobu, so se Rusi tokrat odločili drugače.
Jadralci imajo dobre možnosti
18. 09. 2000 00.00
Na letošnjih olimpijskih igrah v Sydneyju je veliko možnosti, da peterica slovenskih jadralcev izboljša osmo mesto, ki ga je sedanji predsednik Jadralne zveze Slovenije Janko Kosmina dosegel skupaj z Mariom Fafangelom v razredu zvezda na OI leta 1960 v Rimu. Največ možnosti za visoko uvrstitev v Sydneyju imata Tomaž Čopi in Mitja Margon (470), ki sodita v krog favoritov za odličja, saj sta v zadnjih letih ves čas v samem svetovnem vrhu. Te napovedi se najboljši slovenski jadralni dvojec otepa, vendar pa Margon priznava, da sta dobro pripravljena in da lahko posežeta visoko. Nastopila sta že na OI v Atlanti, vendar sta bila tedaj za nastop veliko slabše pripravljena, ker sta bila v olimpijsko vrsto vkjučena tik pred OI.
Tradicionalna čistilna akcija morja
16. 09. 2000 00.00
Po končani turistični sezoni slovenski potapljači nadaljujejo tradicionalno čistilno akcijo Biser pod soncem, pod morjem biser. Tako bodo potapljači v okviru čistilnih akcij,ki bodo potekale ta in prihodnji konec tedna, očistili podvodni naravni spomenik rt Madona proti Strunjanu, avtokamp Lucijo do izliva Kanala Sv. Jerneja, komunalni privez v Izoli in območje Simonovega zaliva proti Strunjanu.
Oktobra dvigovanje žrtev iz podmornice Kursk
13. 09. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov je v Sankt Peterburgu danes dejal, da bodo trupla mornarjev potopljene ruske podmornice Kursk začeli na površje dvigovati v začetku oktobra. Operacija bo zaradi "višje sile" trajala več tednov, je še dejal Klebanov.
Zakon za odpravo posledic naravnih katastrof
01. 09. 2000 00.00
Državni zbor je po tridnevnih razpravah in zapletih po hitrem postopku sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v skupnem znesku 10 milijard in 150 milijonov tolarjev. Sredstva bodo zagotovljena v državnem proračunu za letošnje in prihodnje leto, od tega za sanacijo škode zaradi suš e 8 milijard, za škodo zaradi plazenja 2 milijardi, za škodo zaradi neurij 120 milijonov in za škodo zaradi sluzenja morja 30 milijonov tolarjev.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Odkritje grobov na Arktiki
29. 08. 2000 00.00
Kanadski raziskovalci so na Arktiki našli pet grobov, v katerih naj bi bili posmrtni ostanki članov britanske ekspedicije pod vodstvom Johna Franklina, ki je na severnem tečaju izginila leta 1848, piše časnik Vancouver Sun. Ladji Franklinove ekspedicije, ki sta iskali slavni Severozahodni prehod, prek katerega naj bi iz Atlantika prišli do Beaufortovega morja, sta s 128 možmi na krovu obtičali v ledu severnega tečaja. Kanadskim raziskovalcem pod vodstvom Jima Delgada je pri odkritju grobov članov Franklinove ekspedicije pomagal Eskim Kamookak. Pet grobov se nahaja na majhnem otoku Keeuna na kanadskem ozemlju Nunavut. V enem od njih so raziskovalci našli del okostja in ko ščke uniforme, medtem ko drugih grobov niso odkrili.
Nicole Kidman se vrača na oder
28. 08. 2000 00.00
Avstralska igralka Nicole Kidman
Denar za preučevanje cvetenja morja
27. 08. 2000 00.00
Tudi letošnje ponovno cvetenje morja je pokazalo, da je celotna razsežnost pojava sluzi v morju, zlasti podpovršinske faze, ter kopičenje sluzi v globljih slojih kot tudi ocena njegove prostorske razsežnosti, še vedno velika neznanka. Zato so na štirih ministrstvih - za znanost in tehnologijo, okolje in prostor, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter obrambo (na Upravi RS za zaščito in reševanje) - objavili javni razpis raziskovalnih projektov za podporo ciljem nacionalnega pomena na področju gospodarjenja z vodami. V okviru raziskovalnega programa Vode z omenjenim razpisom pa se bo(do) izbrana raziskovalna organizacija ukvarjala predvsem z raziskovanjem sluzi v morju in možnih ukrepih za olajšanje posledic. Zaradi vrste neznank pri nastajanju tega pojava v Jadranskem morju doslej niso bila možna nikakršna predvidevanja o nastanku, razvoju in prenehanju tega pojava. Zaradi vrste neposrednih in posrednih vplivov na turistično gospodarstvo, na ribištvo in marikulturo pa so omenjeni vladni resorji kot osnovni cilj projekta zastavili predvsem izdelavo metodologije za ocenjevanje količine sluzi v podpovršinskih in globljih slojih z oceno prostorske razsežnosti tega pojava, izdelavo predloga ukrepov za olajšanje posledic ter vključitev izsledkov v okoljsko poročilo. Okvirna vrednost sredstev, ki jih za izvedbo programa namenjajo omenjena ministrstva, je 12 milijonov tolarjev.
Dvig Kurska šele prihodnje leto
23. 08. 2000 00.00
Rusija danes žaluje za 118 mornarji potopljene jedrske podmornice v Barentsovem morju. Vlada v Moskvi bo vsaki družini umrlega mornarja nakazala 7000 ameriških dolarjev, oziroma nekaj več kot poldrugi milijon slovenskih tolarjev. Svojci umrlih mornarjev se danes niso udeležili dneva žalovanja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin, saj želijo, da bi še pred žalovanjem iz Barentsovega morja potegnili posmrtne ostanke umrlih. Dopoldne pa se je ob tihomorskem polotoku Kamčatka zgodila nova nesreča na eni od ruskih vojaških ladij, kar še bolj priča o tem, da so razmere v ruski mornarici več kot porazne. Načelnik generalštaba ruske mornarice Viktor Kravčenko je danes zanikal informacije ruskih meteorologov o občutnem povečanju stopnje radioaktivnega sevanja v Barentsovem morju.
Peterle prispel v romunsko Constantov
23. 08. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle je danes zjutraj pripotoval na enodnevni uradni obisk v Romunijo. V Constanti ob Črnem morju se bo srečal z romunskim kolegom Petrejem Romanom, sprejel pa ga bo tudi predsednik države Emil Constantinescu. Vodja slovenske diplomacije se bo pred tem udeležil prireditve ob zaključku maratonskega plavanja Martina Strela za prijateljstvo, mir in čiste vode in Strelu, kot eden od pokroviteljev čestita za njegov najnovejši podvig.
Strel preplaval Donavo
22. 08. 2000 00.00
Slovenski maratonski plavalec Martin Strel je v romunski Sulini ob Črnem morju v nedeljo zvečer po 56 dneh uspešno sklenil svoj najnovejši maratonski podvig - kot prvi na svetu je preplaval Donavo, je poročal Radio Slovenija. Strel je 2860 kilometrov dolgo plavanje začel 25. junija letos pri izviru Donave v nemškem mestu Donaueschingen. Strelu, ki je plaval za mir, prijateljstvo in čiste vode, so se med plavanjem pridružili številni občudovalci, politiki in drugi. Med njimi je bil prejšnji teden tudi romunski zunanji minister Petre Roman, ki je tako po lastnih navedbah protestiral proti nasprotovanju jugoslovanskih oblasti po vnovični vzpostavitvi rečne plovbe po Donavi. Za 46-letnega Strela pa maratonskega plavanja še ni konec. Nadaljeval ga bo ob obali Črnega morja, saj želi doseči nov svetovni rekord - 3000 kilometrov. Maraton bo predvidoma sklenil v sredo v romunskem pristaniškem mestu Constanta, kjer bodo ob tej priložnosti priredili posebno slovesnost. Te se bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle.
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Bo pomoč na dnu morja prepozna
20. 08. 2000 00.00
Na kraj nesreče ruske jedrske podmornice
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Papagaj ohromil promet
18. 08. 2000 00.00
Neki pobegli papagaj je na belgijski obali Severnega morja za kratek čas ohromil tramvajski promet. Kot je poročal flamski časopis Het Laatste Nieuws, se je pobeglemu ptiču verižica na nogi zapletla v električni vod tramvaja, ki povezuje dva letoviška kraja ob obali Severnega morja. Reševanje je trajalo eno uro, saj so morali najprej odplesti ptičevo verižico, šele nato je promet tekoče stekel. Papagaj je svoj beg plačal z življenjem, saj ga je ubil tok v električnem vodu.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.
Strel prispel do romunske meje
12. 08. 2000 00.00
Maratonski plavalec Martin Strel je danes, po 47 dnevih plavanja, prispel do bolgarsko - romunske meje. Če mu bo uspelo priplavati do Črnega morja, bo s 3000 kilometri postal lastnik novega svetovnega rekorda v daljinskem plavanju.
Begunska drama pred italijansko obalo
08. 08. 2000 00.00
Italijanske varnostne sile so danes pred južno obalo Italije rešile več sto beguncev na čolnih. Dve mladi ženski sta se utopili, ker sta morali pod prisilo kapitana skočiti v razburkano morje, nekega 20-letnega mladeniča pa so v zadnji minuti rešili iz morja, so sporočile italijanske oblasti.