morja
Srečanje z Milanko Lange-Lipovec
21. 04. 1999 14.19
V klubu Nove revije bo drevi ob 20. uri srečanje z znamenito ''pomorsko damo'' in avtorico izjemnih potopisnih knjig, nastalih na podlagi njenega ''živega'' izkustva, Milanko Lange-Lipovec, ki je doslej napisala trilogijo Morje in ljubezen. Zajema knjige Obdobje sanj, Posvečena v popotovanju in Velika preizkkušnja.
Vremenske razmere in napoved
16. 04. 1999 08.09
<B>Napoved za Slovenijo </B>
Vseslovenska akcija spomladanskega urejanja okolja
14. 04. 1999 19.10
V okviru projektov Turistične zveze Slovenije Pomladansko urejanje in čiščenje okolja 1999 in Od izvira do morja, bo v soboto, 17. aprila, vseslovenska akcija urejanja okolja. Po krajih v Sloveniji jih organizirajo predvsem turistična društva, poleg več tisoč prostovoljcev pa bodo sodelovala tudi komunalna in druga podjetja, so sporočili iz Turistične zveze Slovenije.
Blagovna menjava med Slovenijo in Portugalsko je premajhna
09. 04. 1999 17.07
Portugalska že dolgo časa ni več le država sonca, peska in morja, ampak iz leta v leto pridobiva tudi na gospodarskem pomenu, saj vsi njeni makroekonomski kazalci kažejo na izjemen razvoj. Da je za sodelovanje s Portugalci velik interes tudi v Sloveniji, je pokazala današnja poslovna konferenca, na kateri sta številne slovenske in portugalske podjetnike nagovorila tudi portugalski predsednik Jorge Sampaio in slovenski minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur.
Srebrni znak CZ za polkovnika Michaela Vrosha
08. 04. 1999 11.54
Vojaški ataše Združenih držav Amerike v Sloveniji, polkovnik Michael Vrosh, je danes za svoje zasluge pri pripravi in izvedbi akcij iskanja in odstranjevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev iz slovenskega morja prejel srebrni znak Civilne zaščite, so povedali na Upravi RS za zaščito in reševanje.
Beograjske oblasti pozivajo prebivalstvo, naj odidejo v zaklonišča
24. 03. 1999 22.07
Informacijsko središče mestnih oblasti v Beogradu je danes zvečer pozvalo prebivalstvo, naj odide v zaklonišča, saj se, kot opozarjajo v središču, prestolnici bližajo sovražna letala.
Bartoli zmagovalec dirke od Tirenskega do Jadranskega morja
17. 03. 1999 18.17
Vodilni kolesar na lestvici Mednarodne kolesarske zveze (UCI) Italijan Michele Bartoli je zmagovalec kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Tudi na drugo in tretje mesto sta se uvrstila italijanska kolesarja, in sicer Davide Rebellin, ki je za zmagovalcem zaostal 9 sekund in Stefan Garzelli, ki je zaostal 14 sekund. V zadnji, osmi etapi je v ciljnem šprintu zmagal Čeh Jan Svorada pred italijanoma Gianom Matteo Fagninijem ter Giovannijem Lombardom. Dobro sta nastopila tudi slovenska kolesarja, člana italijanske ekipe Vini Caldirola Zoran Klemenčič in Marin Hvastija, ki sta v cilj prišla v času zmagovalca. Klemenčič kot peti ter Hvastija kot deseti.
V 6. etapi uspešen Latvijec
15. 03. 1999 18.40
Latvijec Romans Vainsteins (Vini Caldirola) je zmagovalec šeste etape kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja v Italiji. Vainsteins je v ciljnem šprintu 170 kilometrov dolge etape premagal Italijane Fabia Baldata, Giana Mattea Fagninija in Biagia Conteja.
Lukoil Romania Group dobila pravico do letne predelave milijona ton kaspijske surove nafte v Romuniji
11. 03. 1999 08.24
Lukoil Romania Group, lokalna veja največje ruske naftne družbe Lukoil je na dražbi dobila pravico do letne predelave milijona ton kaspijske surove nafte v Romuniji. Kot so povedali državni uradniki, je s tem Romunija dobila boljše možnosti za konkuriranje sosednjim državam za pridobitev naftovoda med Kaspijskim morjem in Zahodno Evropo. Kot je povedal predstavnik <romunske podružnice družbe Lukoil Victor Craciun, bodo cene predelane nafte močno konkurenčne; tako bodo skušali pritegniti čim več strank iz Vzhodne in Zahodne Evrope. Nafto bodo od letos proizvajali v rafineriji Petrotel-Lukoil v mestu Ploiesti 60 kilometrov od Bukarešte. Romunija bo s transportom in skladiščenjem surove nafte zaslužila 13 milijonov dolarjev na leto. Sicer pa si romunske oblasti že dalj časa prizadevajo za izgradnjo naftovoda za transport surove nafte iz Azerbajdžana, Kazahstana, Gruzije, Ukrajine in Rusije v Zahodno Evropo čez svoje ozemlje. Za transport nafte prek svojih ozemelj iz Kaspijskega morja na zahodne trge pa si prizadevajo tudi Turčija, Bolgarija in Ukrajina. Glavne prednosti Romunije so po besedah njenih oblasti krajša razdalja in najboljša tehnološka opremljenost njihovih rafinerij. Kemična industrija je bila namreč eden izmed konjičkov nekdanjega diktatorja Nikolaja Ceausesca, ki je med drugim dal zgraditi deset rafinerij s skupno proizvodno zmogljivostjo 34 milijonov ton na leto.
Cook obisk v Rusiji začenja v Murmansku
03. 03. 1999 18.41
Britanski zunanji minister Robin Cook je tridnevni uradni obisk v Rusiji začel v Murmansku na severozahodu države.
Kršitev nedotakljivosti morja hrvaških organov v Piranskem zalivu
03. 03. 1999 18.14
Hrvaški varnostni organi so danes zopet kršili nedotakljivost morja, območja, ki je pod jurisdikcijo Republike Slovenije, je sporočilo slovensko ministrstvo za notranje zadeve.
Podelili špansko literarno nagrado za leto 1999
03. 03. 1999 16.38
V Madridu so včeraj podelili literarno nagrado Alfaguara za leto 1999. Med 513 južnoameriškimi in španskimi pisatelji, ki so se potegovali za nagrado, je žirija izbrala španskega pisatelja in novinarja Manuela Vicenta in ga nagradila za njegov roman z naslovom Son de Mar (Glas morja). Nagrado so prvič podelili minulo leto, prejela pa sta jo kubanski pisatelj Eliseo Alberto in Sergio Ramirez iz Nikaragve.
Američani bodo gradili Turkmenistanski plinovod
17. 02. 1999 08.47
Predsednik Turkmenistana Saparmurat Nijazov je ameriškemu konzorciju odobril 2,5 milijarde dolarjev vredno pogodbo za izgradnjo plinovoda za izvoz zemeljskega plina iz Kaspijskega morja. Odločitev o podelitvi projekta družbi PSG - konzorciju, katerega člani so Bechtel Enterprises ter družba General Electric Capital, naj bi uradno razglasili na predsednikov rojstni dan v petek. Plinovod naj bi potekal iz nahajališč zemeljskega plina v vzhodnem Turkmenistanu preko Kaspijskega morja, čez zahodni Azerbajdžan, Gruzijo in Turčijo. Konzorcij PSG pa bo težko priskrbel ustrezne kapitalske vložke za izgradnjo plinovoda, dokler Turmenistan z Azerbajdžanom ne reši ozemeljskih sporov in dokler pet kaspijskih držav - Turkmenistan, Azerbajdžan, Kazahstan, Rusija in Iran - ne sklene dogovora o delitvi obsežnih naravnih bogastev kaspijskega morja. Turkmenistan kljub bogatim nahajališčem nafte in zemeljskega plina tiči v revščini, saj nimajo infrastrukture za izvoz.
Proton K utiril Telstar 6 v začasno orbito
15. 02. 1999 10.16
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ruske raketne enote za strateške namene (RVSN) davi ob 6.12 po srednjeevropskem času izstrelile rusko tristopenjsko nosilno raketo proton K. Po predvidoma devetih minutah in 49 sekundah se je dodatna raketna stopnja blok DM z ameriškim telekomunikacijskim satelitom Telstar 6 utirila v začasno 200 km visoko orbito.
ENI in Gazprom gradita plinovod
06. 02. 1999 09.42
Italijanska državna družba za nafto in plin ter ruski velikan Gazprom bosta gradila plinovod, ki bo povezoval rusko in turško obalo Črnega morja. Sprva bodo preko plinovoda transportirane tri milijarde kubičnih metrov plina letno, do leta 2010 pa bo ta količina povečana na 16 milijard kubičnih metrov. Plinovod, dolg 400 kilometrov in vreden okoli dve milijardi dolarjev, bo dokončan predvidoma do konca leta 2000.
Prvi tajvanski satelit v orbiti, trije ostali na Zemlji
27. 01. 1999 16.51
V letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida so davi ob 1.34 in 2,411 sekunde po srednjeevropskem času na izstrelitvenem kompleksu 46 uspešno izstrelili prvo ameriško tristopenjsko nosilno raketo athena 1. Tretja stopnja te rakete je uro in pet minut kasneje v približno 600 km visoko orbito z naklonom 35 stopinj utirila prvi tajvanski umetni satelit Rocsat-1.
V Črnem morju odkrili naftne rezerve
25. 01. 1999 08.38
Romunska naftna družba Petrom je sporočila, da so ob romunski obali Črnega morja odkrili naftne rezerve, ki naj bi bile vredno od 2 do 4,5 milijarde ameriških dolarjev. Gre za največje odkritje nafte v zadnjih 25 letih v Romuniji.
Večernji list: Naj Tudjman popusti pri Piranskem zalivu in Savudriji, Kučan pa pri cestah
24. 01. 1999 10.18
Tako kot si Slovenija ne želi imeti zaprtega morja, tako tudi Hrvaški ne ustreza sedanja cestna osamitev. Zato bi Hrvaška pri Piranskem zalivu in Savudriji morala popustiti, Slovenija pa bi morala popustiti pri cestah in Hrvaški dovoliti povezavo z Evropo. Naši politični voditelji bi naredili pameten kompromis, če bi se tako dogovorili, je v pogovoru za Večernji list poudaril slovenski zgodovinar Vlado Habjan, nekdanji član slovenske komisije za meje.
Neurje na Kanarskih otokih povzročilo večjo škodo; tudi nekaj ranjenih
08. 01. 1999 12.27
V hudem neurju na Kanarskih otokih je bilo v noči na petek lažje ranjenih več ljudi. Veter s hitrostjo do 100 kilometrov na uro je ruval drevesa, odkrival strehe in podiral prometne znake, je davi poročal španski radio. Pešce so ranili delci razbitega okenskega stekla ali veje, ki so padale z dreves. Vihar je najbolj prizadel otoka Tenerife in Lanzarote.
Kaspijsko morje poplavilo 26.000 km2 iranske obale
05. 01. 1999 09.04
Največje morje sredi kopnega na svetu, Kaspijsko morje, je v zadnjih dvajsetih letih zraslo za 26.000 kvadratnih kilometrov poplavljene severne iranske obale, je povedal direktor iranskega centra za raziskovanje kaspijskih virov. Kaspijsko morje meri od severa do juga 1200 kilometrov in se razteza na 371.000 kvadratnih kilometrih. Iranski strokovnjaki so v začetku 90. let opozorili na višanje morske gladine zaradi vse obilnejših pritokov, zlasti severne Volge, Urala in Tereka. Veliko manjše iranske reke, na čelu z Arasom, Atrakom in Talešem, prinesejo le tri do štiri odstotke pritokov v Kaspijsko morje. Dvig gladine Kaspijskega morja je na severu Irana povzročil veliko škodo, saj so morali mnogi prebivalci zapustiti ogrožene hiše in polja.
Radioaktivni odpadki onesnažujejo Arktično in Baltiško morje
02. 01. 1999 10.55
Radioaktivni odpadki, ki jih je Sovjetska zveza v zabojnikih odložila v morja okrog Arktike, so začeli puščati, radioaktivnost pa je nekje do stokrat presegla dovoljeno stopnjo sevanja. Po besedah ruskega ministrstva za izredne razmere, naj bi v več zabojnikih popustil pritisk, zato strupeni odpadki puščajo. Onesnaževanje s težkimi kovinami in arzenikom pa v Baltskem morju povzroča tudi odlagališče kemičnega orožja, je ministrstvo zapisalo v poročilu, ki povzema triletno raziskavo. Koncentracija usedlin težkih kovin je v nekaterih delih Baltskega morja presegla normalne stopnje od 10 do 100-krat, visoke pa so tudi stopnje arzenika.
Prekinili veliko reševalno akcijo jadralcev
30. 12. 1998 09.21
Veliko reševalno akcijo jadralcev, ki so izginili v hudem neurju v nedeljo zvečer med tradicionalno 54. regato velikih jadrnic od Sydneyja do Hobarta, so prekinili, čeprav sta dva jadralca še vedno v morju, so sporočili reševalci. Število smrtnih žrtev med udeleženci regate se je tako povzpelo na šest. Iskanje, v katerem je sodelovalo 38 reševalnih helikopterjev in avstralska fregata Newcastle, so prekinili po 24 urah. Vodja reševalcev je dejal, da gre za veliko tragedijo, da pa je potrebno biti realist, saj pogrešani nimajo nobene možnosti za preživetje. Med pogrešanimi je tudi britanski olimpijec Glyn Charles. Pred tem so reševalci iz morja izvekli dve trupli članov posadke jadrnice Winston Churchill.
Prenehali z iskanjem žrtev neurja na regati v Avstraliji
29. 12. 1998 12.56
Veliko reševalno akcijo jadralcev, ki so izginili v hudem neurju v nedeljo zvečer med tradicionalno 54. regato velikih jadrnic od Sydneyja do Hobarta, so danes prekinili, čeprav sta dva jadralca še vedno v morju, so sporočili reševalci. Število smrtnih žrtev med udeleženci regate se je tako povzpelo na šest.
Kazahstan namerava oblikovati lastno floto naftnih tankerjev
28. 12. 1998 08.24
Kazahstan namerava oblikovati lastno floto naftnih tankerjev za dostavo nafte tržiščem po svetu. Vlada v Kazahstanu je namreč sprejela resolucijo o oblikovanju državne ladjarske družbe Kamzmortransflot, da bi tako zagotovila nadaljnjo aktivnost pristanišča Aktau na vzhodni obali Kaspijskega morja, ki ga trenutno obnavljajo. Pri ministrstvu za promet in zveze so povedali, da namerava država ladje kupiti v tujini, v ta namen pa bo vlada nakazala 94 milijonov dolarjev. Kazahstan je že dobil ponudbe iz Brazilije, Romunije in Rusije.
Azerbajdžansko podjetje za proizvodnjo nafte podpisalo pogodbo o sodelovanju z Japonsko
27. 12. 1998 09.44
Azerbajdžansko državno podjetje za črpanje nafte in japonski konzorcij štirih podjetij sta pred dnevi podpisala pogodbo o sodelovanju v vrednosti 2,3 milijarde dolarjev. Pogodba predvideva razvoj nahajališč nafte na območju Kaspijskega morja v Azerbajdžanu, kjer naj bi bilo od 100 do 150 milijonov ton naftnih zalog. Pogodba prav tako predvideva delitev načrpane nafte med Azerbajdžanom in japonskim konzorcijem.
Ob japonski obali našli trupla severnokorejskih vojakov
25. 12. 1998 12.40
V Tokahami na severni obali Japonskega morja so danes našli trupla treh moških v vojaških uniformah, je poročala japonska televizija. Policija na podlagi uniform domneva, da gre za severnokorejske agente, člane posadke podmornice, ki je potonila 18. decembra po oboroženem spopadu z južnokorejsko vojaško ladjo in tremi letali, dodaja isti vir.
Močan potres na indonezijskih Molukih
06. 12. 1998 10.14
Otočje Moluki na vzhodu Indonezije je davi malo pred deveto uro zjutraj strsel močan potres stopnje 5,5 po Richterjevi lestvici, so sporočili iz Geofizičnega in meteorološkega urada v Džakarti. O morebitni škodi ali žrtvah ne poročajo.
Zvest Apollonio se predstavlja v Švici
23. 11. 1998 15.37
Slovenski slikar Zvest Apollonio se tačas predstavlja v Švici, kjer bo v centru Y-Parc v kraju Yverdon-les-Bains do 11. decembra na ogled razstava njegovih slik novejšega datuma.
EIB namenja 25 milijonov ekujev za Bolgarijo
17. 11. 1998 10.48
Evropska investicijska banka (EIB) je Bolgariji za odpravljanje škode, ki jo je povzročilo drsenje zemlje na obrežjih Črnega morja in ob Donavi, namenila 25 milijonov ekujev posojila. Kot so sporočili z EIB, bo denar namenjen za popravila kot tudi za sofinanciranje okrog 30 projektov za izgradnjo ustrezne zaščite proti drsenju zemlje. EIB je Bolgariji doslej namenila skupaj 471 milijonov ekujev posojil.
Iz velikanskega jesetra pridelali 24 kilogramov kaviarja
26. 10. 1998 07.51
Iranski ribiči so te dni ob obali mesta Bandar Anzali na severu države ulovili tri metre dolgega in 360 kilogramov težkega jesetra, iz katerega so pridobili 24 kilogramov kaviarja. S prodajo jedi iz jesetrovih iker naj bi zaslužili približno 1200 dolarjev.