na hrvaškem
Omejene cestne zapore na Hrvaškem
12. 02. 2001 00.00
O cestnih zaporah protesnikov, ki izražajo podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, danes poročajo le z območja liško-senjske županije, kjer so bile dopoldne zapore na cestah na območju Gospiča in Gračca. Kot so danes sporočili organizatorji, županijski odbor za zaščito dostojanstva domovinske vojne iz Gospiča, naj bi vse cestne zapore odpravili do četrtka, ko je predvideno osrednjo protestno zborovanje v podporo Norcu v Zagrebu.
Preiskava eksplozije v Zagrebu
02. 02. 2001 00.00
Zagrebška policija je uvedla preiskavo proti za zdaj še neznanemu storilcu, ki je podtaknil bombo na partizansko grobnico narodnih herojev na zagrebškem pokopališču Mirogoj. Vodja zagrebške policije Ivan Babić je povedal, da so proti neznanemu storilci na pristojnemu organu vložili kazensko ovadbo.
Kongres o prostovoljstvu
02. 02. 2001 00.00
Slovenska filantropija - Združenje za promocijo prostovoljstva (SF) prireja tretji slovenski kongres prostovoljstva z naslovom Vloga prostovoljcev in nevladnih organizacij pri zmanjševanju posledic revščine, ki se je zjutraj začel v prostorih Fakultete za družbene vede v Ljubljani, zaključil pa se bo jutri. Letos ima dogodek, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana, še posebno težo, saj je OZN leto 2001 razglasila za Mednarodno leto prostovoljstva. Slavnostni govornik, predsednik Kučan, se je na začetku kongresa prostovoljcem v imenu države zahvalil za opravljeno delo, za zavzetost in za človeško toplino, ki so jo razdajali drugim. V govoru se je med drugim dotaknil tudi problema socialne izključenosti, pri čemer je opozoril, da postaja begunstvo v zadnjem desetletju vse bolj pomemben vidik te izključenosti.
Styria večinska lastnica Večernjega lista
02. 02. 2001 00.00
Avstrijska medijska hiša Styria je postala večinski lastnik največjega hrvaškega časnika Večernji list. Kot je na četrtkovi novinarski konferenci v Zagrebu povedal predsednik uprave Styrie Horst Pirker, bodo v dveh tednih za 98-odstotni lastniški delež v Večernjem listu plačali 25,9 milijona evrov. Po Pirkerjevih besedah bo Večernji list tudi v prihodnje ostal največji in najpomembnejši časnik na Hrvaškem. Prav tako pa novi lastniki ne nameravajo vplivati na delo novinarjev, ki naj bi svoje delo opravljali tako kot doslej. Avstrijska medijska hiša je hotela Večernji list kupiti že aprila lani, vendar ji to ni uspelo zaradi nejasnega privatizacijskega statusa hrvaške medijske hiše. Nakupa ni mogla izpeljati, saj je hrvaško trgovinsko sodišče maja začasno prepovedalo prodajo delnic časopisa. Trgovinsko sodišče je prepoved odpravilo decembra lani in s tem omogočilo trgovanje z delnicami Večernjega lista. Styria, ki je tretja največja avstrijska medijska hiša, želi svoje poslovanje tudi v prihodnje širiti predvsem v regijo jugovzhodne Evrope.
Krka zelo uspešna
30. 01. 2001 00.00
Novomeška Krka je lani ustvarila 61,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot v letu 1999. Skupaj s Krko Zdravilišči je prodaja dosegla 65,5 milijarde tolarjev. Lanski rezultati so po besedah predsednika uprave Krke Miloša Kovačiča najboljši v zgodovini podjetja, tako glede prodaje kot dobička. Čisti dobiček naj bi bil po prvih ocenah najmanj za 50 odstotkov višji od predlanskega, kar pomeni vsaj sedem milijard tolarjev.
Obnovljeno zaupanje v hrvaške banke
29. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka. Po podatkih novembrskega poročila Hrvaške narodne banke so znašale devizne vloge varčevalcev 46,1 milijarde hrvaških kun, kar je za 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega kar 69 odstotkov predstavljajo vezane vloge. Vloge v hrvaških kunah pa so s 5,4 milijarde kun narasle na 7,5 milijarde kun. Od deviz je najbolj priljubljena nemška marka.
Autocommerce tudi v turizmu
29. 01. 2001 00.00
Ljubljanska družba Autocommerce med številnim področji, na katerih je dejavna, vidi veliko priložnost nadaljnjega razvoja tudi v turizmu. Turistična agencija Emona Globotur, ki jo je Autocommerce globoko zadolženo kupil leta 1997, je sanirana, vse obveznosti so poravnave, možnosti razvoja pa se kažejo predvsem na hrvaškem trgu. Ker se zavedajo tudi pomena jugoslovanskega trga za slovensko gospodarstvo, bodo konec februarja skupaj s Slovensko turistično organizacijo peljali v Beograd predstavnike slovenskih turističnih podjetij. Zelo uspešno pa je tudi drugo Autocomerceovo turistično podjetje Kompas Magistrat, pod katerega okriljem delujejo hotel Austrotel, motel Medno in restavracija Rotovž, so predstavniki Autocommerca povedali na današnji novinarski konferenci.
Obratovanje v Steklarni Rogaška
28. 01. 2001 00.00
V Steklarni Rogaška je začela redno obratovati prva linija za poliranje kristalnih izdelkov, ki so jo obnovili po požaru pred tednom dni. V prihodnjih dneh bodo linijo še razširili. Z njo ter z nadomestnimi zmogljivostmi v Kozjem in na Hrvaškem pa lahko že sproti polirajo približno polovico vseh steklarskih izdelkov.
Večje zaupanje v hrvaške banke
28. 01. 2001 00.00
Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka.
GZS pomaga Steklarni Rogaška
25. 01. 2001 00.00
Po nedavnem požaru v Steklarni Rogaška v Rogaški Slatini, ki je v soboto, 20. januarja, izbruhnil v obratu kislinske polirnice, je vodstvo steklarne zaprosilo Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) za pomoč pri urejanju postopkov s hrvaškimi oblastmi. Steklarna se namreč dogovarja za začasno finaliziranje svojih izdelkov v hrvaških podjetjih v Kutini in Vrgovcu, proizvodi iz teh dveh podjetij pa bodo v celoti namenjeni izvozu. Predsednik GZS, Jožko Čuk, se je zato povezal s predsednikom Gospodarske zbornice Hrvaške Nadanom Vidoševićem in ga prosil, da pri pristojnih hrvaških oblasteh poskuša doseči poenostavljanje postopkov urejanja dokumentov in transporta proizvodov Steklarne Rogaška na Hrvaškem. Na GZS upajo, da pristojni hrvaški organi ne bodo ovirali prostega pretoka tega blaga čez mejo.
Razstava Fulvie Zudič
24. 01. 2001 00.00
V galeriji Krka v Zdravilišču Strunjan bodo danes odprli razstavo akademske slikarke Fulvie Zudič iz Parecaga, ki pripada mlajši generaciji primorskih likovnikov. Do 28. februarja bodo na ogled njene slike iz najnovejšega cikla Piranske dame, ki predstavljajo svojsko simbiozo njenega dosedanjega slikarskega dela in ustvarjanja v keramiki.
Srečanje Kacina in Mičunovića
23. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin se je v Strasbourgu ob robu zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope srečal s predsednikom spodnjega doma jugoslovanskega parlamenta Dragoljubom Mičunovićem. Pogovarjala sta se o normalizaciji odnosov med Slovenijo in ZRJ ter se zavzela za čimprejšnjo izmenjavo veleposlanikov med državama.
Duran Duran v Zagrebu
17. 01. 2001 00.00
Hrvaški ljubitelji pop glasbe si bodo lahko 27. januarja v Domu športov v Zagrebu ogledali nastop britanske skupine Duran Duran s karizmatičnim pevcem Simonom Le Bonom na čelu. Skupina se je na svetovno turnejo podala po izidu najnovejšega albuma Pop Trash. Gre za eno največjih pop-skupin vseh časov, ki bo po britanski in ameriški turneji nastopila tudi na Hrvaškem. Kot predskupina bo nastopila hrvaška zasedba Flare.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Somaševanje Bozanića in Rodeta
14. 01. 2001 00.00
Prvi pastir cerkve na Hrvaškem - zagrebški nadškof in metropolit Josip Bozanić - je ob sklepu že 13. tradicionalne prireditve Božičnih dnevov hrvaških katoličanov v Sloveniji v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani ob somaševanju ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta vodil praznično bogoslužje.
Turistična pričakovanja Hrvaške
12. 01. 2001 00.00
Hrvaška letos pričakuje 7,5 milijona turistov, 43 milijonov nočitev in okrog štiri milijarde ameriških dolarjev turističnega prihodka. Kot so povedali predstavniki Hrvaškega turističnega združenja na turističnem sejmu v Utrechtu na Nizozemskem, naj bi letošnji osnovni cilj hrvaškega turizma bilo desetodstotno povečanje prihodka in števila turistov v primerjavi z lanskim letom.
Hrvaška vlada o strategiji pogajanj
10. 01. 2001 00.00
Hrvaška vlada naj bi jutri na zaprtem delu svoje redne seje razpravljala o strategiji pogajanj s Slovenijo, poročajo danes hrvaški mediji. To razpravo je sicer že prejšnji teden na zadnji seji vlade napovedal hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Hrvaška stran bo slovenski predlagala, da se o vrsti nerešenih vprašanj ne bi pogajali v paketu, pač pa posamič, je za novinarje danes izjavil Picula. Picula je še dejal, da bo Sloveniji predlagal reševanje najprej lažjih in šele potem težjih vprašanj.
Slovenija izvaža gledališče
10. 01. 2001 00.00
"Slovenija: država, ki izvaža gledališče" je več kot zgovoren naslov članka na kulturni strani osrednjega čilskega dnevnika El Mercurio, v katerem so bralcem napovedali gostovanje Primorskega dramskega gledališča na mednarodnem gledališkem festivalu Teatro A Mil v Santiagu. PDG iz Nove Gorice bo danes na festivalu v Čilu prvič predstavilo Ionescovo dramo Plešasto pevko, nato pa jo bodo še dvakrat ponovili.
Predstava Plešasta pevka v Čilu
03. 01. 2001 00.00
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice se bo s predstavo Plešasta pevka, absurdno dramo Eugena Ionesca, ponovno odpravilo na gostovanje. V času od 9. do 12.januarja se bodo v čilskem Valparaisu in Santiagu udeležili mednarodnega gledališkega festivala Festival internacional teatro a mil.
Odkrili redko izdajo knjig
01. 01. 2001 00.00
V Dolu, mestecu na otoku Braču, so pred dnevi odkrili dragocene in redke izdaje knjig iz filozofije, teologije, literature in drugih znanstvenih ved, ki naj bi bile stare tudi do 400 let. V vaškem župnišču jih je odkril župnik Ivica Matulič.
Zakoncema Milošević bodo sodili v Srbiji
28. 12. 2000 00.00
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je v pogovoru za današnji Glas javnosti menil, da bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in njegovo soprogo Miro Marković lahko aretirali že januarja. Čović, ki je eden vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS), je kategorično zavrnil možnost, da bi Miloševića izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je leta 1988 obtožilo zaradi vojnih zločinov na Kosovu, in namerava obtožnico razširiti še na vojno v BiH in na Hrvaškem. Poudaril je, da jima bodo sodili v Srbiji, saj sta glavna krivca za katastrofalne razmere v državi.
Slovenske aktivnosti v Paktu stabilnosti
27. 12. 2000 00.00
Slovenija bo v prvi polovici leta 2001 sopredsedovala delovnemu omizju demokratizacija in človekove pravice v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo. V sklopu tega omizja je Slovenija že v letu 2000 v sodelovanju s Svetom Evrope vodila delovno skupino za človekove pravice in manjšine, podporo pa sta dobila dva slovenska projekta: ustanovitev mednarodnega centra za medetnične odnose in manjšine ter mednarodne podiplomske šole ekonomije za južno in jugovzhodno Evropo.
Joras spet izobesil zastavi
27. 12. 2000 00.00
Joško Joras je na svoji hiši v Mlinih včeraj, na dan slovenske samostojnosti, spet izobesil dve zastavi - slovensko in občinsko, danes poročajo slovenski in hrvaški časniki. Hrvaški policisti naj bi od Jorasa zahtevali, naj zastavi sname. Časnik Delo, ki se sklicuje na neuradne vire na Hrvaškem, je poročal, da naj bi hrvaški policisti nameravali Jorasa zaradi izobešanja obeh zastav vnovič prijaviti sodniku za prekrške in sicer zaradi vznemirjanja javnosti in kaljenja javnega reda in miru.
Perutnina Ptuj uspešno na tuje trge
27. 12. 2000 00.00
Perutnina Ptuj je zaključila vse formalnosti, povezane z reorganizacijo podjetja Pipo Čakovec, ki je pred dnevi prešlo v večinsko, 59,45-odstotno lastništvo Perutnine Ptuj. Pričakovanja obeh podjetij in njihovih zadružnikov za prihodnost so velika, od združitve pa bodo gotovo največ imeli potrošniki perutninskega mesa in izdelkov na Hrvaškem. "Že v prihodnjem letu nameravamo v Čakovcu podvojiti obseg proizvodnje. Zadružnikom, ki redijo brojlerje, je uprava Perutnine Ptuj Pipo Čakovec, že poslala ponudbo za povečanje vzrejnih zmogljivosti. Za tiste, ki se bodo zanjo odločili, bomo priskrbeli še kapital za izvedbo načrtov," je med drugim na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser.
Iran uvedel vizume za državljane BiH
25. 12. 2000 00.00
Iran je uvedel vizume za državljane BiH. Gre za povračilni ukrep, saj je bosansko-hercegovska vlada za Irance uvedla vizume že v začetku decembra, da bi ilegalnim priseljencem iz Irana, ki želijo na Zahod, preprečila uporabo ozemlja BiH in še zlasti sarajevskega letališča. Državljani BiH bodo za potovanje v Iran vizume potrebovali od 1. januarja.
Skupina NLB vstopa na trg BiH
22. 12. 2000 00.00
Članica skupine NLB, Banka Domžale, bo drevi podpisala pogodbo s poslovno banko Šahinpašič iz BiH o dokapitalizaciji v višini 6,2 milijona nemških mark. Z dokapitalizacijo, ki naj bi jo izpeljala do konca letošnjega leta, bo Banka Domžale postala večinski, 51-odstotni lastnik omenjene banke. Skupina NLB pa bo tako začela uresničevati svojo strategijo, ki predvideva, da s kapitalskim vlaganjem zagotovi prisotnost v Federaciji BiH kot enem najpomembnejših slovenskih trgov.
Metzinger v Narodni galeriji
21. 12. 2000 00.00
Narodna galerija je pripravila obsežno razstavo Valentin Metzinger - življenje in delo baročnega slikarja. Slovesno jo bodo odprli danes ob 19. uri, odprta pa bo do aprila 2001. Avtorica razstave je dr. Anica Cevc. Za razstavo je bilo konserviranega in restavriranega 334 kvadratnih metrov platna. To obsežno delo bo predstavljeno v starem krilu Narodne galerije. Razstava ima torej dva temeljna namena: rešiti pred nadaljnjim propadanjem vrsto umetnin prve kategorije in umestiti Metzingerja v pregled razvoja umetnosti Slovenije in v okvir srednjeevropskega baročnega slikarstva. Poleg likovnih vrednot Metzingerjevega slikarstva želita razstava in katalog osvetliti razmerja med naročniki in umetnikom, mesto oljne slike v sklopu celostne baročne umetnine in podobno.
Višja Tamova stečajna masa
19. 12. 2000 00.00
Stečajna masa Tama v stečaju se bo v kratkem povečala za nekaj več kot pet milijonov nemških mark, ki jih bo moralo na žiro račun Tama v stečaju plačati nemško podjetje KHD. Stečajnemu upravitelju Mirku Žagarju je namreč v maratonskem postopku, ki je trajal več kot štiri leta, uspelo od nekdanjega Tamovega poslovnega parnerja izterjati stare dolgove.
Pipo Čakovec v lasti Perutnine Ptuj
14. 12. 2000 00.00
Perutnina Ptuj je z dokapitalizacijo in odkupom lastniškega deleža, za kar je odštela nekaj manj kot deset milijonov mark, postala 59,45-odstotna lastnica drugega največjega hrvaškega perutninskega podjetja Pipo Čakovec. Gre za sodobno opremljeno mesnopredelovalno podjetje, ki zaposluje 250 ljudi in je z navezavo na Perutnino Ptuj dobilo tudi pravico do proizvodnje pod blagovno znamko Perutnine Ptuj in nekaterih njenih blagovnih skupin, ki sodijo med najbolj poznane v živilski panogi na Balkanu. Novo podjetje se odslej imenuje Perutnina Ptuj - Pipo, so sporočili iz Perutnine Ptuj. Pretežni del vsote, s katero je Perutnina Ptuj pridobila večinski delež v podjetju Pipo iz Čakovca, predstavlja dokapitalizacijo te družbe in le manjši del predstavlja odkup lastniškega deleža. Z denarjem Perutnine Ptuj se bo čakovsko podjetje povsem dezinvestiralo in neobremenjeno vstopilo v nove okoliščine poslovanja. Sinoči so v Čakovcu že imenovali nov nadzorni svet družbe, v katerem so trije člani uprave Perutnine Ptuj, ter dva predstavnika dosedanjih lastnikov tega podjetja. Perutnino Ptuj - Pipo iz Čakovca bo vodil Krešimir Lovrenčič, ki je bil že doslej direktor tega podjetja.
Pomoč skladu za razminiranje
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je mednarodnemu skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, prispevala dva milijona evrov. Sporazum sta danes v Ljubljani podpisala vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Eric van der Linden in direktor ITF Jernej Cimperšek. Denar bo namenjen razminiranju bregov Save na bosansko-hercegovski in hrvaški strani in projektu izgradnje informacijskega centra obeh držav, ki naj bi usklajeval podatke in zbiral zemljevide minskih polj. To bo prvi projekt ITF, ki naj bi dokazal regionalni pristop in čezmejno sodelovanje.