na začetku

V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.

Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.

Kučan ponovno pisal Mancinu
18. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je predsedniku italijanskega senata Nicoli Mancinu pred dnevi ponovno poslal pismo v zvezi s sprejemom zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki je v proceduri v senatu. V pismu med drugim izraža prepričanje, da bi bila velika škoda, če po izjemnih prizadevanjih demokratičnih sil v Italiji, in še posebej Mancina osebno, senat zaradi zapletene in dolgotrajne procedure ne bi utegnil sprejeti zakona pred pričetkom razprave o državnem proračunu.

ZRJ o odnosih s Slovenijo
16. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski minister za zunanje zadeve Goran Svilanović je povedal, da je pričakovati sklepe zvezne vlade o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo in BiH v prihodnjih tednih, s Slovenijo najverjetneje že prihodnji teden.

APEC o svetovni trgovini
16. 11. 2000 00.00
Udeleženci 8. vrha Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC) v brunejski prestolnici so se ob koncu srečanja zavzeli za nov krog pogajanj o svetovni trgovini, ki bi se začela prihodnje leto, vendar pa naj bi pred tem sprejeli program pogajanj, kar so zahtevale države v razvoju.

AMD-jevi načrti za prihodnost
15. 11. 2000 00.00
AMD je predstavil svoje načrte za prihodnje leto in hkrati tudi najavil prve 64-bitne procesorje za namizne računalnike. Namizna verzija AMD-jevega 64-bitnega Hammer procesorja naslednje leto še ne bo na voljo, procesor s kodnim imenom Clawhammer pa naj bi na tržišče prišel v začetku leta 2002, in naj bi bil po nekaterih indikacijah iz AMD-ja celo cenejši od današnjih Duron procesorjev. Močnejša verzija tega procesorja (kodno ime Sledgehammer), namenjena 4- in 8-procesorskim sistemom, pa naj bi bila na voljo sredi leta 2002. Vendar pa se vrnimo v bližnjo prihodnost, v kateri nas čakajo izboljšane verzije dobro nam znanih Duron in Athlon procesorjev ter njihove mobilne inačice. Naslednik današnjih Athlonov nosi kodno ime Palomino, delal naj bi v taktu 1,5 Ghz, na trg pa naj bi prišel konec prvega kvartala naslednjega leta. Duronov naslednik se imenuje Morgan in naj bi svojo premiero doživel v drugem kvartalu prihajajočega leta na še nedoločenem delovnem taktu. Medtem naj bi Intelov Pentium 4 že dosegel takt 2 Ghz, toda pri AMD-ju pravijo, da se bodo njihovi procesorji ne glede na to v večini aplikacij izkazali za boljše od Intelovih. V drugi četrtini prihodnjega leta se bodo pojavile še prenosne verzije Palomino in Morgan procesorjev, s čimer bo AMD prvičpokril vse segmente tržišča procesorjev za prenosnike.

PocketPC mobitel
15. 11. 2000 00.00
Microsoft in Sagem sta predstavila svojega križanca med mobilnim telefonom in ročnim računalnikom. Napravica je prvi plod sodelovanja dveh podjetij, ki sta zavezništvo sklenili maja lansko leto, s ciljem, da bosta skupaj razvijali naprave, zasnovane na Microsoftovi PocketPC platformi. S komunikacijske strani je najpomembnejša lastnost aparata, imenovanega WA3050, podpora za GPRS, kot ročni računalnik pa vsebuje številne aplikacije, znane iz drugih Windows CE naprav, kot so na primer Pocket verzije Worda, Excela, Outlooka in Internet Explorerja. Zaradi svojih posebnih funkcij je WA3050 za malenkost večji in težji od standardnih mobilnih telefonov, vendar zato nudi relativno velik ekran, občutljiv na dotik, preko katerega se vrši vnos podatkov. Cena naprave še ni znana, na prodajne police pa naj bi prišla v začetku naslednjega leta.

Surin se vrača
15. 11. 2000 00.00
Kanadski sprinter Bruny Surin, ki se je poškodoval v polfinalu teka na 100 metrov na olimpijskih igrah v Sydneyju, se bo naslednji teden vrnil na tekališča, na zimske priprave v Miami pa se bo odpravil v začetku decembra.

Prihaja švedska zunanja ministrica
15. 11. 2000 00.00
Na enodnevnem obisku v Sloveniji je danes švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Obisk spada v sklop njene turneje po kandidatkah za članstvo v Evropski uniji pred začetkom polletnega švedskega predsedovanja EU 1. januarja prihodnje leto. Lindhova se bo na gradu Strmol sestala z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, z vodjo ožje pogajalske skupine Janezom Potočnikom, z državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Mitjo Drobničem, pa tudi z nekdanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Za hitrejšo sklenitev pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Zunanji ministri šestih držav kandidatk, ki se o polnopravnem članstvu z Evropsko unijo pogajajo že poltretje leto, so se zavzeli za sklenitev pogajanj do konca leta 2001 ali najkasneje v začetku leta 2002.

Znova nasilje na Bližnjem vzhodu
15. 11. 2000 00.00
V nasilju na Zahodnem bregu in v Gazi je bil davi en Palestinec ubit, okoli 20 pa ranjenih. Zaradi izbruha nasilja je izraelska vojska aretirala petnajst pripadnikov gibanja Fatah, češ da so odgovorni za spopade med palestinskimi civilisti in izraelsko vojsko. Od 28. septembra je v spopadih med izraelsko vojsko in Palestinci umrlo že 224 ljudi, večinoma Palestincev.

Nov sindikat v farmacevtiki
14. 11. 2000 00.00
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v začetku novembra izdalo odločbo, s katero je bil Sindikat farmacevtov Slovenije - SIFARM določen kot reprezentativni sindikat v poklicu farmacevt, so sporočili iz omenjenega sindikata. V SIFARM, ki se je ustanovil januarja letos, se je včlanila večina farmacevtov, ki delajo v 76 organizacijah v Sloveniji. Sedaj imajo po podatkih sindikata že 517 članov.

Prihaja švedska zunanja ministrica
14. 11. 2000 00.00
Na enodnevnem obisku v Sloveniji bo jutri švedska zunanja ministrica Anna Lindh. Obisk spada v sklop njene turneje po kandidatkah za članstvo v Evropski uniji pred začetkom polletnega švedskega predsedovanja EU 1. januarja prihodnje leto. Lindhova se bo na gradu Strmol sestala z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, z vodjo ožje pogajalske skupine Janezom Potočnikom, z državnim sekretarjem v zunanjem ministrstvu Mitjo Drobničem, pa tudi z nekdanjim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Balkanski špijon doživel 100. predstavo
13. 11. 2000 00.00
Novembra bo v

Zaporni nalog za Gusinskega
13. 11. 2000 00.00
Ruski pravosodni organi so danes izdali zaporni nalog za medijskega mogotca Vladimirja Gusinskega, ki je obtožen "goljufije velikega obsega" v zvezi z afero medijskega podjetja Gazprom-Media-Most, ki je že več mesecev v odkritem sporu s Kremljem. Gusinski, ki se mudi nekje v tujini, se namreč danes ni pojavil pred sodiščem v Moskvi, kjer so prebrali obtožnico.

Prva konferenca pakta stabilnosti v ZRJ
13. 11. 2000 00.00
Nekaj tednov po sprejemu ZRJ v Pakt stabilnosti za JV Evropo se je danes v Beogradu začela prva dvodnevna konferenca pakta stabilnosti, na kateri bodo začrtali politiko kratkoročne pomoči ZRJ med prihajajočo zimo in oblikovali načrt razvoja ZRJ in njenega odnosa z državami donatorkami pred mednarodno donatorsko konferenco, ki jo Evropska komisija in Svetovna banka načrtujeta v začetku decembra. Konference se udeležuje 300 udeležencev, med njimi 120 srbskih županov in predstavniki več kot 60 občin iz Evrope in ZDA, pa tudi predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V Beograd je odšla tudi slovenska delegacija. V otvoritvenem govoru je koordinator pakta stabilnosti Bodo Hombach pozval mednarodno skupnost k oblikovanju nujnih programov pomoči ZRJ in poudaril, da brez gospodarskega napredka ne bo miru in stabilnosti. Koordinator pakta je obljubil, da bo pomoč v višini 200 milijonov evrov v Jugoslavijo prišla še pred novim letom. Sicer pa je Nemčija danes Beogradu obljubila 50 milijonov mark pomoči, Š vedska namerava 

Tipkovnica iz blaga
13. 11. 2000 00.00
Pri podjetju ElekTex trdijo, da so izdelali prvo tipkovnico, narejeno povsem iz blaga. Posledica tega je seveda zelo enostavno prenašanje in spravljanje tega standardnega kosa računalniške periferije. Tipkovnico enostavno prepognemo, spravimo v žep in že jo nesemo kamorkoli. V ElekTexu pravijo, da lahko njihove tipkovnice brez strahu operemo, prepogibamo, mečkamo, skratka počnemo vse, česar ponavadi s tipkovnico ne bi počeli. Glede na to, da gredo njene navadne plastične sorodnice zelo dobro v prodajo, pri ElekTexu pričakujejo, da bo tudi njihova dosegla velik tržni uspeh. Tipkovnica naj bi prišla na ameriški trg v začetku naslednjega leta, cena pa naj bi se vrtela okrog 60 ameriških dolarjev.

Vprašanja ob tragediji v Kaprunu
12. 11. 2000 00.00
Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.

Toshiba in Siemens sklenila zavezništvo
11. 11. 2000 00.00
Družbi Toshiba in Siemens sta objavili sklenitev globalnega dolgoročnega zavezništva, ki bo zagotovilo, da bosta v ospredju raziskav in razvoja na področju mobilnih terminalov tretje generacije. Z integracijo Toshibinih najnovejših dosežkov na področju tehnologije W-CDMA (Wideband Code Division Multipe Access) in Siemensovih na področju GSM bo zavezništvo tlakovalo pot za razvoj najnaprednejših naprav 3G.

ITF razširja dejavnosti
11. 11. 2000 00.00
ZDA so zaradi uspešnosti Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), ki ga upravlja Slovenija, razširile dejavnosti razminiranja na celoten Balkan. Direktor ameriškega urada programov za razminiranje Donald Patierno je na seji svetovalnega odbora ITF poudaril, da je ITF vrnil zaupanje donatorjev v učinkovitost programov razminiranja na Balkanu.

Nagrada Hugo Boss Marjetici Potrč
10. 11. 2000 00.00
Slovenska kiparka Marjetica Potrč, docentka za kiparstvo na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in ustvarjalka, ki svoje zamisli predvsem o mestu - človekovem okolju predstavlja, razstavlja in uresničuje praktično po vsem svetu, je v New Yorku prejela nagrado za sodobno umetnost, ki jo bienalno podeljuje Guggenheimov muzej. Nagrado, poimenovano Hugo Boss, podeljujejo od leta 1996, dobitnici pa prinaša 50.000 ameriških dolarjev in povabilo na samostojno razstavo v omenjenem muzeju.

Arafat zaprosil za posredovanje
10. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je na včerajšnjem srečanju v Washingtonu pozval ameriškega predsednika Billa Clintona, naj se ZDA vključijo v čimprejšnje reševanja spora na Bližnjem vzhodu. Srečanje s Clintonom je Arafat ocenil kot "pozitivno in konstruktivno" in pojasnil, da sta s sogovornikom govorila o vseh vprašanjih, med drugim tudi o možnostih za napotitev "mednarodnih zaščitnih sil" za Palestince.

Italijanski kandidat za oskarja
10. 11. 2000 00.00
Film Marca Tullia Giordana z naslovom Sto korakov (I cento passi), ki je na letošnjem beneškem filmskem festivalu prejel zlatega leva za najboljši scenarij, in si ga lahko ogledate tudi na ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe, je italijanski kandidat za oskarja v kategoriji tujih filmov, so sporočili iz združenja italijanske filmske industrije. Film predstavlja resnično zgodbo o mladem Siciljancu Peppinu Impastatu, ki se v začetku 70. let upre mafiji in je bil ubit v atentatu leta 1978.

Leto dni zapora za slovenska obveščevalca
09. 11. 2000 00.00
Županijsko sodišče v Varaždinu je danes v odsotnosti obsodilo slovenska državljana Antona Slatinška in Branka Bezgovška, obtožena vohunjenja v aferi Zavrč, na leto dni zapora, pogojno za dobo treh let, in na pet let prepovedi vstopa v Hrvaško. Slovenski obveščevalni kombi, ki ga je hrvaška policija zaplenila na Zavrču, pa ostane na Hrvaškem.

Celjskim mesninam certifikat kakovosti
08. 11. 2000 00.00
Celjske mesnine, ki so v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarile približno tri milijarde prihodkov, kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so za vso svojo dejavnost prejele certifikat kakovosti ISO 9001. Kot poudarja direktor družbe Izidor Krivec, to pomeni, da so v proizvodnjo in predelavo mesa uvedli kontrolo kritičnih točk, ter da sledijo evropskih veterinarskim standardom. Celjani so tudi končali novo klavnico za zakol živine, ki omogoča zakol 30 glav goveda ter do 130 prašičev na uro. V to investicijo so vložili dobre štiri milijone nemških mark.

SVIZ o svojih pričakovanjih
08. 11. 2000 00.00
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) od prihodnje vlade pričakuje, da se bo z njim takoj začela pogajati o spremembah kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja in vzporedno tudi za raziskovalno dejavnost ter da bo ob pripravi proračuna za prihodnje leto računala na to, da je sindikat vložil zahtevo po dvigu plač v vzgoji in izobraževanju.

Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.

Fotoorientacijska prireditev
04. 11. 2000 00.00
Danes v Ljubljani poteka prireditev, s katero lahko meščani preverijo, kako dobro poznajo svoje mesto. Gre za "fotoorientacijo", ki jo že tretje leto zapored pripravlja Mestna zveza tabornikov Ljubljana.

17 žrtev tajfuna
03. 11. 2000 00.00
Tropski vihar Bebica, ki se je v tednu dni razdivjal nad Filipini, je do danes zahteval vsaj 24 smrtnih žrtev in čez 100.000 razseljenih. S hitrostjo vetra do 150

Končarjevi generatorji za Dravske elektrarne
02. 11. 2000 00.00
Dravske elektrarne iz Maribora so danes z zagrebškim podjetjem Končar - Inženiring za energetiko in transport sklenile pogodbo, na osnovi katere bo zagrebško podjetje za drugo fazo prenove elektrarn na Dravi izdelalo, dobavilo in montiralo šest generatorjev z vzpodbujevalno opremo. Vrednost generatorske opreme, s katero bodo prenovili hidroelektrarni v Vuhredu in Ožbaltu, znaša več kot 1,9 milijarde tolarjev, Končar pa bo dva generatorja dobavil do januarja 2002, tri generatorje novembra 2003 in zadnji generator januarja 2004.