na začetku
Clinton odložil odločitev o protiraketni obrambi
02. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v težko pričakovanem govoru o nacionalni varnosti na univerzi Georgetown v Washingtonu usodo o začetku graditve ameriškega protiraketnega obrambnega sistema (NMD) prepustil svojemu nasledniku, saj po njegovem mnenju niso bili izpolnjeni vsi pogoji za začetek gradnje. Clinton torej ni dal zelene luči za začetek gradnje radarja na Aleutskih otokih zahodno od Aljaske, ki predstavlja nepogrešljiv sestavni del protiraketnega ščita, in tako njegovo izgradnjo –
Zaprite Temelin!
02. 09. 2000 00.00
Avstrijski protestniki so danes postavili zapore na treh mejnih prehodih s Češko in tako protestirali proti začetku delovanja češke jedrske elektrarne Temelin, ki je napovedan za sredino septembra. Protestniki opozarjajo, da mešanica sovjetske in zahodne tehnologije ni dovolj varna.
Novi zakon o upravi nared za obravnavo
02. 09. 2000 00.00
Položaj državne uprave v sistemu delitve oblasti naj bi po novem kot del izvršilne oblasti, ki opravlja upravne naloge, uredili z novim zakonom o upravi. Zakon, ki sodi v sklop t.i. reforme javne uprave, je na četrtkovi seji sprejela vlada in ga bo predvidoma že v začetku prihodnjega tedna poslala v parlamentarni postopek za sprejetje po hitrem postopku. Zakon, če bo dobil zadostno podporo v državnem zboru, naj bi začeli uporabljati s konstituiranjem državnega zbora po prvih naslednjih volitvah. Ker gre za velike organizacijske spremembe, so določeni tudi relativno dolgi roki za izdajo vladnih uredb in za prilagoditev organizacije ministrstev novi ureditvi.
Zaradi napak na pnevmatikah domnevno umrlo 88 ljudi
01. 09. 2000 00.00
Ameriška Nacionalna uprava za varnost v cestnem prometu (NHTSA) je doslej prejela že 1400 pritožb in poročil o 88 smrtnih primerih ter 250 primerih poškodb, povezanih z napakami na avtomobilskih pnevmatikah proizvajalca Bridgestone/Firestone. Podjetje je 9. avgusta umaknilo iz prodaje na ameriškem trgu 6,5 milijona avtomobilskih pnevmatik modelov AT, ATX in ATX II, a to je bilo šele tri mesece po začetku preiskave NHTSA in devet mesecev potem, ko je proizvajalec avtomobilov Ford začel z menjavo omenjenih modelov pnevmatik v tujini. Ameriški kongres bo prihodnji teden začel z zaslišanji vodilnih pri obeh podjetij in skušal ugotoviti, ali so vedeli, da prodajajo smrtno nevarne izdelke.
Proti uporabi marihuane v zdravstvu
01. 09. 2000 00.00
Ameriško vrhovno sodišče je v začetku tedna, na prošnjo zvezne vlade, razveljavilo sodbo, po kateri je bila v ameriški zvezni državi Kaliforniji dovoljena uporaba marihuane v zdravstvene namene. Poleg Kalifornije, kjer so leta 1996 na referendumu glasovali za uporabo marihuane v zdravstvene namene, je v Združenih državah Amerike podobno glasovalo še sedem drugih zveznih držav. Vlada pa je prepričana, da je uporaba marihuane v nasprotju z državnimi zakoni in otežuje boj proti mamilom. Z zakonom za legalno uporabo marihuane bi lahko bolniki podobno kot v Nemčiji, kjer zvezno ustavno sodišče dovoli uporabo marihuane v posameznih primerih, lahko zaprosili za mamilo, ki jim v kombinaciji s hašišem lajša bolečine pri virusu HIV, multipli sklerozi, epilepsiji in hepatitisu.
Skrb za varnost šolarjev
01. 09. 2000 00.00
Ob začetku novega šolskega leta so glavna skrb policije, Sveta za preventivo in drugih služb, ki se ukvarjajo s prometom, spet postali šolarji in njihova varna šolska pot. Akcije bodo tokrat za razliko od preteklih let potekale ves september. Starši in šole pa bi morale na nevarnosti otroke opozarjati vse leto.
Ljubljanski hommage Eastwoodu
01. 09. 2000 00.00
Vzporedno z beneško Mostro se bo tudi Slovenska kinoteka poklonila priljubljenemu hollywoodskemu igralcu in režiserju Clintu Eastwoodu, ki je ob svoji 70-letnici na začetku letošnjega filmskega festivala v Benetkah iz rok kolegice Sharon Stone prejel zlatega leva za življenjski prispevek k sedmi umetnosti.
Bo Gradis gradil most čez Donavo
31. 08. 2000 00.00
Vlada Republike Srbije oziroma njena Direkcija za obnovo države je marca objavila mednarodni natečaj za idejno rešitev novega cestno-železniškega mostu čez Donavo pri Novem Sadu, v ožji izbor štirih od skupaj osemnajstih prejetih ponudb pa se je po pisanju Privrednega pregleda uvrstila tudi zamisel Vukašina Ačanskega iz Gradisa.
Množično grobišče v Republiki srpski
30. 08. 2000 00.00
Iz množičnega grobišča blizu vasi Kalimaniči v Republiki srbski, 30 kilometrov vzhodno od Sarajeva, so doslej izkopali 56 trupel, je včeraj sporočila muslimanska komisija za pogrešane osebe. V grobišču je sicer neznano število trupel, domnevno bosanskih Muslimanov iz Višegrada, ki so jih srbski vojaki na začetku vojne v BiH leta 1992 z avtobusi pripeljali na ta kraj, kjer so jih nato usmrtili. Pod dnom množičnega grobišča oziroma plastjo zemlje, za katero so menili, da je dno, so strokovnjaki danes odkrili nove posmrtne ostanke. Namestnik vodje komisije Jasmin Odobašič je povedal, da so v grobišču našli dokumente več muslimanskih civilistov iz Rogatice, ki jih pogrešajo od junija 1992, ko so mesto zasedli Srbi.
Ljubljanska dvojna razstava v Benetkah
30. 08. 2000 00.00
Slovenska galerija A+A v Benetkah bo cel september gostila ljubljansko dvojno razstavo: Fritz Lang - skulpture in Film v slovenskem slikarstvu dvajsetih let.
S Sapramiško v novo sezono
30. 08. 2000 00.00
Prešernovo gledališče Kranj je po oceni organizatorjev v prvi polovici tega leta odigralo 114 predstav, ki si jih je ogledalo več kot 23.000 obiskovalcev. Dobro so bile obiskane tudi šolske predstave, ki si jih je ogledalo približno 12.000 otrok, uspešno in odmevno je bil tudi izveden teden slovenske drame. Novo sezono kranjskega gledališča bo začela otroška predstava Svetlane Makarovič Sapramiška v režiji Katje Pegan. V začetku septembra bo gledališče začelo vpis v abonma nove sezone. Po besedah vodje umetniškega oddelka Marinke Poštrak bo v novem abonmaju pet predstav. Tri bodo v znamenju treh odličnih slovenskih režiserjev oz. režiserk: Mateja Koležnik bo režirala predstavo Pulitzerjeve nagrajenke Paule Vogel Kako sem se naučila voziti, Mile Korun bo režiral dramo lanskega Grumovega nagrajenca Zdenka Kodriča Vlak čez jezero, Vito Taufer pa bo na oder kranjskega gledališča postavil predelane Enodejanke Čehova letošnjega Grumovega nagrajenca Roka Vilčnika.
Večina sprtih podpisala mirovni sporazum
29. 08. 2000 00.00
Predsednik Burundija Pierre Buyoya in predstavniki 14 od skupno 19 strank so sinoči v tanzanijskem mestu Aruša v navzočnosti ameriškega predsednika Billa Clintona in posrednika na pogajanjih, nekdanjega predsednika Južnoafriške republike Nelsona Mandele, podpisali mirovni sporazum. Slovesnosti se niso udeležili predstavniki petih od skupno desetih tutsijskih strank, ki so pred tem sporočili, da sporazuma ne bodo podpisali.
Dvig podmornice v začetku septembra?
29. 08. 2000 00.00
Jedrska podmornica Kursk še vedno leži na dnu Barentsovega morja. Danes so ruski vojaški strokovnjaki predstavili načrt, s katerim bodo v začetku septembra poskusili iz potopljene podmornice potegniti trupla nesrečnih mornarjev. Čeprav so sprva trdili, da bodo za dvig podmornice in trupel na površje potrebovali kar celo leto, so se ruski strokovnjaki tokrat podvizali. Konstruktor podmornice Igor Spaski je sestavil načrt, s katerim bi trupla podmorničarjev lahko prenesli na površje. V vsakega od devetih prostorov podmornice, kjer so po ugotovitvah norveških potapljačev trupla mornarjev, naj bi zvrtali luknje premera enega metra in pol. Reševalci naj bi se skoznje prebili do trupel in jih evakuirali. Zaradi dvojne debeline trupa podmornice bodo za vrtanje lukenj potrebovali več tednov, kjlub temu pa upajo, da bodo akcijo končali še pred viharnim obdobjem, ki se na Barentsovem morju navadno začne novembra. Spaski bo načrt za reševanje trupel čez nekaj dni predstavil tudi ruskemu predsedniku Putinu. Ameriški vojaški častniki pa so danes potrdili, da so naprave na njihovi podmornici Memphis, ki je bila v bližini Kurska v trenutku nesreče, zabeležile dve eksploziji, ki sta najbrž povzročili potopitev ruske podmornice. Po njihovem mnenju se je zaradi napake pri izstrelitvi torpeda najprej vnelo gorivo, dobri dve minuti kasneje pa je bojna glava torpeda razklala trup plovila. Če ta teorija drži, so bili vsi mornarji mrtvi takoj. Ruski strokovnjaki so za nesrečo podmornice sestavili več teorij, med drugim tudi teoriji o fantomski tuji podmornici, s katero naj bi trčil Kursk, in mini iz druge svetovne vojne.
Poseben trening tudi za meteorologe
29. 08. 2000 00.00
S pripravami na igre so v začetku tedna začeli tudi olimpijski meteorologi v Sydneyju. Strokovnjaki iz številnih držav so se zbrali v Sydneyju, kjer bodo imeli zadnje priprave, da bodo vremenske napovedi med igrami čimbolj natančne. Vreme bo napovedovalo kar šest meteoroloških ekip iz Kanade, ZDA, Velike Britanije in seveda Avstralije.
IO MOK potrdil EPO teste
29. 08. 2000 00.00
Izvršni
Compaq bo razvil najhitrejši superračunalnik
26. 08. 2000 00.00
Ameriško ministrstvo za energetiko je sporočilo, da je izbralo ameriškega proizvajalca računalnikov Compaq za razvoj najhitrejšega superračunalnika na svetu za svoj Nacionalni laboratorij v Los Alamosu v Novi Mehiki. Ministrstvo bo uporabilo 200 milijonov dolarjev vreden računalnik v programu, ki brez jedrskih poskusov proučuje, kako se starajo jedrska orožja. Računalnik, imenovan Advanced Strategic Computing Iniciative Q, bo imel več kot 11.968 procesorjev, kar mu bo omogočalo opraviti več kot 30 bilijonov operacij v sekundi. To je dvainpolkrat hitreje od današnjega najhitrejšega superračunalnika ASCI White, ki ga je izdelal ameriški velikan IBM. Novi ASCI Q bo velik za pet košarkarskih igrišč. Superračunalnik naj bi začel delati v začetku leta 2002. Oddelek za nacionalno jedrsko varnost bo imel možnost nadgradnje procesorjev, kar bi lahko do leta 2004 povečalo zmogljivosti računalnika na 100 trilijonov operacij v sekundi. ASCI Q bo sestavljen iz računalnikov AlphaServer, ki so Compaqovi računalniki za opravljanje zahtevnih nalog v podjetjih.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00
Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Tudi Steelsa ne bo v Sydney
26. 08. 2000 00.00
Belgijski kolesar Tom Steels je sporočil, da ne bo nastopil na olimpijskih igrah v Sydneyju. Odličnemu kolesarju je nastop preprečila nenadna virusna infekcija, ki mu je povzročila visoko temperaturo, krvne preiskave pa so nato pokazale, da bi potreboval vsaj mesec dni, preden bi spet bi spet prišel v staro formo.
Christie se je odpovedal OI
26. 08. 2000 00.00
Linford Christie je vrnil formular za olimpijsko akreditacijo za OI v Sydneyju, kjer bi bil v vlogi trenerja. Olimpijski zmagovalec na 100 metrov na OI leta 1992, ki je bil februarja lani na doping testu na dvoranskem tekmovanju v Dortmundu pozitiven, se je s tem izognil sramotni zavrnitvi, v katero bi bil prisiljen Olimpijski komite Velike Britanije. Mednarodna atletska zveza (IAAF) ga je v ponedeljek kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja. Christie, ki je kraljeval v šprintu v začetku devetdesetih let (leta 1993 je bil tudi svetovni prvak), bi v Sydneyju treniral evropskega prvaka na 100 metrov Darrena Campbella in tekača na 400 metrov Jamieja Baulcha in Katherine Merry. "Moja naloga do OI je ostala enaka kot pred tem. Želim kar najbolje pripraviti svoje atlete, v času OI pa bo te naloge opravljal moj trener Ron Roddan, je dejal Christie.
Vojska ponovno na ulicah Belfasta
22. 08. 2000 00.00
Po hudih spopadih med paravojaškimi skupinami protestantskih lojalistov, v katerih sta bila ubita dva moška, po ulicah Belfasta spet patruljira britanska vojska. Glede na nasilne dogodke minuli vikend in po umoru dveh ljudi je pomočnik glavnega inšpektorja za Ulster Bill Stewart zahteval pomoč vojske. Dejal je, da so napetosti hude, vendar verjame, da bo povratek vojske na ulice le kratkotrajen. Vlada v Londonu se je za to odločila potem, ko so se pripadniki dveh skrajnih protestantskih skupin obstreljevali in podtaknili ogenj v prostorih, kjer ima vsaka od skupin svoj sedež. Britanski minister za Severno Irsko Peter Mandelson je nocoj izrazil upanje, da se bo čimprej lahko srečal s protestantskimi voditelji. Britanska vojska je zmanjšala svojo prisotnost po mirovni pogodbi leta 1998, zadnjič pa so posredovali v začetku minulega meseca, ko so posredovali v spopadih med protestanti in katoliškimi republikanci v Portadownu. Stewart je dejal, da so bile oblasti prisiljene v to dejanje po ponedeljkovem umoru dveh ljudi.
SAS vztraja pri stavki
22. 08. 2000 00.00
Sindikat avtoprevoznikov Slovenije (SAS) po besedah podpredsednika sindikata Franca Bogataja s predstavniki ministrstva za promet in zveze ter gospodarske in obrtne zbornice nadaljuje z usklajevanjem osnutka novega zakona o prevozih v cestnem prometu ter skuša doseči dogovor o razdeljevanju dovolilnic. SAS med drugim predlaga, da bi sankcije in odgovornost za svoje delo morali nositi tudi delilci dovolilnic, obenem pa opozarja na neenakopravnost avtoprevoznikov na tržišču. Bogataj meni, da je le malo upanja za preklic za 11. september napovedane stavke avtoprevoznikov. SAS je vlogo za odobritev stavke poslal ministrstvu za notranje zadeve v začetku meseca. Ker jim je omenjeno ministrstvo odgovorilo, da ni pristojno za reševanje poslane vloge, pri tem pa po Bogatajevih besedah ni jasno zapisalo, kdo je odgovoren za reševanje njihove vloge, so ministrstvu včeraj poslali dopolnitev svoje vloge.
Amandmaji izboljšujejo položaj mladih družin
21. 08. 2000 00.00
Po letošnjih, sicer nekaj krajših, parlamentarnih počitnicah se bo ta teden začela predčasna parlamentarna jesen, saj je med drugimi sklicana tudi seja odbora DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Odbor bo v drugem zakonodajnem branju vzel pod drobnogled zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je vlada pripravila v začetku avgusta. Glede na to, da zakon na tem področju razširja obveznosti države, bodo po oceni vlade obveznosti iz zakona zahtevale dodatnih osem milijard proračunskih sredstev letno. Če bo državni zbor zakon sprejel še letos, bo začel veljati z januarjem prihodnje leto. Vladni amandmaji izboljšujejo položaj mladih družin.
Toplo vreme stopilo led na Severnem polu
20. 08. 2000 00.00
Prvič po 50 milijonih let si lahko obiskovalci Severnega pola ogledajo nekaj nenavadnega - vodo. Led, ki pokriva Arktični ocean na Severnem polu, se je stopil, na tem mestu pa je nastal 1,6 kilometra širok pas vode, je danes poročal dnevnik New York Times. O tem so poročali obiskovalci, ki so v zadnjem času obiskali Severni pol.
Umrl je skladatelj Franco Donatoni
20. 08. 2000 00.00
V 73. letu starosti je v Milanu umrl pomemben italijanski avantgardni skladatelj Franco Donatoni. Donatoni se je rodil leta 1927 v Veroni in je bil eden najbolj znanih italijanskih in svetovnih skladateljev v drugi polovici 20. stoletja. S svojim talentom in osebnostjo je pomembno vplival na številne generacije italijanskih skladateljev. Na začetku svoje kariere je bil usmerjen v italijansko različico neoklasicizma, v 50. letih pa se je po srečanju z Brunom Maderno usmeril k avantgardi.
Zakon o starševskem varstvu nared?
20. 08. 2000 00.00
Prihodnji teden se bo začela predčasna parlamentarna jesen. Med drugimi je sklicana tudi seja odbora DZ za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Odbor bo v drugem zakonodajnem branju vzel pod drobnogled zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je vlada pripravila v začetku avgusta.
Al Gore sprejel nominacijo stranke
18. 08. 2000 00.00
Ob sinočnjem zaključku 43. nacionalne konvencije Demokratske stranke v Los Angelesu je imel podpredsednik ZDA Albert Gore, po mnenju večine političnih komentatorjev, najboljši govor v svojem življenju in sprejel nominacijo stranke za naslednjega predsednika ZDA in obljubil trd boj za ameriške družine. Govor je bil zanj izrednega pomena, saj je bilo prav od tega nastopa odvisno, ali se bo uspel prebiti iz sence predsednika Billa Clintona kot sam svoj mož, prepričati demokratsko bazo, da si zasluži nominacijo, in osvojiti neodvisne volivce, ki bodo tudi letos odločali, kdo bo naslednji stanovalec v Beli hiši.
Hmeljarji prejeli državno podporo
18. 08. 2000 00.00
Savinjski hmeljarji, ki bodo v prihodnjih dneh končali z obiranjem savinjskega goldinga ter pričeli s pospravljanjem pozne sorte hmelja aurore in kultivarjev C skupine, so v začetku tedna prejeli obljubljeno državno podporo, in sicer 118.000 tolarjev na hektar. Po besedah direktorja Hmeljarskega združenja Slovenije Martina Pavloviča, so te subvencije deležni vsi hmeljarji, ne le tisti, ki so žične nasade odkupili od Hmezad kmetijstva v stečaju.
Srbski novinar aretiran
17. 08. 2000 00.00
Srbskega novinarja Zorana Lukovića so ta teden aretirali. Po besedah Lukovićeve žene je v torek odšel registrirati avto, vendar se ni vrnil domov, sporoča neodvisna srbska agencija Beta. Beograjskega novinarja naj bi kaznovali s petmesečno zaporno kaznijo na podlagi članka, v katerem je domneval, da je bil z nekim umorom povezan tudi srbski vladni funkcionar. Lukovića, nekdanjega novinarja beograjskega dnevnika Dnevni Telegraf, ki so ga ukinili zaradi restriktivne srbske medijske zakonodaje, so obsodili marca lani zaradi 'širjenja napačnih poročil'.
Odkrivanje policijskih radarjev s prenosnimi telefoni
17. 08. 2000 00.00
V začetku naslednjega leta bo v Veliki Britaniji realiziran projekt Eagle (Orel), ki bo lastnikom mobilnih telefonov omogočil odkrivanje policijskih radarjev. Ker še ni znano, če je bo takrat vsa zadeva sploh legalna, avtorji zaenkrat ostajajo anonimni.
Reševanje iz podmornice zamuja zaradi slabega vremena
16. 08. 2000 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je sporočil, da se je popoldne začela evakuacija posadke iz potopljene ruske podmornice Kursk, poveljnik ruske mornarice Vladimir Kurojedov pa je sporočil, da se bo intenzivno reševanje 116 članov posadke začelo ob 22. uri po lokalnem času. Reševanje potopljene podmornice je bilo včeraj prestavljeno zaradi izredno slabega vremena. Mornarji naj bi s podmornice odšli v posebnih potapljaških oblekah in s kisikovimi bombami, nato naj bi nekaj časa preživeli v zvonu podobnih napravah in še nekaj deset ur v dekompresijskih komorah. Reševalna akcija naj bi po besedah tiskovnega predstavnika severnomorske flote Igorja Digala trajala šest do sedem ur, čeprav zaradi slabega vremena, slabe vidljivosti v morju okoli podmornice in močnih tokov ni mogoče natančno oceniti časa trajanja reševanja. Digalo je ob tem poudaril, da ne ve, kakšne so razmere na potopljeni podmornici. Kot je povedal strokovnjak za podmornice Igor Kudrin, bo reševalna akcija izredno težavna tudi zaradi dejstva, da podmornica leži na morskem dnu na boku pod kotom 60 stopinj. Kljub zapletom, ki lahko nastopijo pri reševanju morarjev, pa so ruske vojaške oblasti znova zavrnile ponujeno pomoč iz tujine.