nacisti
Brata ponovno skupaj po 60 letih
29. 06. 2003 00.00
Dva brata, ki sta se zadnjič videla pred 60 leti v nacističnem koncentracijskem taborišču, sta se ponovno srečala v Avstriji.
Judovski družini vrnili zbirko porcelana
03. 06. 2003 00.00
Judovski družini, ki je pred drugo svetovno vojno zbežala v San Francisco, bodo vrnili dragoceno zbirko porcelanastih kipcev, ki so ji jo v Trentu leta 1938 zaplenile italijanske oblasti.
Obletnica nacističnega sežiga knjig
10. 05. 2003 00.00
Pred 70 leti se je na berlinskem Opernplatzu, današnjem Bebelplatzu, zbralo več sto nemških študentov in članov nacistične stranke, ki so ob svečavi bakel na grmado obsodili več kot 20.000 knjig avtoric in avtorjev, nevarnih za "čistost arijskega duha".
Pohod v spomin na Auschwitz
29. 04. 2003 00.00
Kakih 2000 Judov se je skupaj s poljskim in izraelskim predsednikom, Aleksandrom Kwasniewskim in Mošejem Kacavom, udeležilo <em>Pohoda živih</em> v spomn žrtev holokavsta. Pohod se je začel pred nekdanjim koncentracijskim taboriščem Auschwitz.
Prepoved neonacistov zavrnjena
18. 03. 2003 00.00
Nemško ustavno sodišče v Karlsruheju je zavrnilo zahtevo po prepovedi neonacistične stranke, ki sta jo zaradi povezanosti stranke z nacisti in širjenja rasne nestrpnosti, pred več kot dvema letoma, vložila nemški parlament in vlada.
Bush čestital Litvi in Romuniji
23. 11. 2002 00.00
Ameriški predsednik Bush je po Litvi obiskal še Romunijo, da bi jim čestital za povabilo v zvezo Nato. Pohvalil je "pogum in značaj romunskega naroda". Pred tem je Bush v Litvi dejal, da je vabilo v Nato nagrada za njihov dolgoletni boj za neodvisnost in proti tiraniji.
Homofobični pesnik ne bo predaval na Harvardu
14. 11. 2002 00.00
Po burnih pritožbah harvardskih študentov je univerza odpovedala nastop irskega pesnika Toma Paulina, ki v Ameriki rojene Jude primerja z nacisti.
Bush pooblaščen za vojno
16. 10. 2002 00.00
Ameriški predsednik George Bush je podpisal resolucijo kongresa, ki mu daje pooblastila za uporabo vojaške sile v Iraku. Resolucijo je pretekli teden po dolgotrajni razpravi z veliko večino sprejel kongres.
V Dagestanu prve aretacije
10. 05. 2002 00.00
Število smrtnih žrtev po četrtkovi eksploziji bombe v središču mesta Kaspijsk v Dagestanu se je povzpelo na 41. Oblasti so že aretirale prve osumljence.
Bombni napad v Dagestanu
09. 05. 2002 00.00
V središču mesta Kaspijsk na jugu Rusije je med parado ob dnevu zmage eksplodiral avtobus, v katerem je bila vojaška pihalna godba. Življenje je izgubilo najmanj 34 ljudi, med njimi 12 otrok, več kot 150 pa je ranjenih.
V porno filmu prizori iz koncentracijskega taborišča
26. 03. 2002 00.00
Načrtovan filmski podvig praškega režiserja in igralca Roberta Rosenberga je na Češkem izzval val ogorčenja, saj namerava v svoj novi porno film vključiti prizore iz nekdanjega koncentracijskega taborišča Theresienstadt.
Žalovanje za frankolovskimi žrtvami
12. 02. 2002 00.00
Spominsko društvo Sto frankolovskih žrtev je pripravilo žalno spominsko slovesnost v spomin na sto Slovencev, ki so jih nacisti 12. februarja 1945 zločinsko pobesili na jablanovem drevoredu med Frankolovim in Stranicam.
Zapuščina kralja valčkov
02. 02. 2002 00.00
Dediči enega najbolj znanih Avstrijcev, znamenitega skladatelja valčkov Johanna Straussa, so se odločili, da bodo predmete iz umetnikove zapuščine predali mestu Dunaj.
Dan spomina v tržaški Rižarni
27. 01. 2002 00.00
V nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču Rižarna v Trstu je bila osrednja slovesnost ob dnevu spomina.
Obletnica kristalne noči
09. 11. 2001 00.00
V Dresdnu so natanko 63 let potem, ko so nacisti v kristalni noči razdejali staro sinagago posvetili novo. Gre za prvo novo sinagogo, zgrajeno v vzhodno nemški deželi po združitvi Nemčije.
Orlovo gnezdo bo luksuzni hotel
03. 07. 2001 00.00
V Nemčiji so začeli obnavljati nekdanji poveljniški center Adolfa Hitlerja, znano kot Orlovo gnezdo, ki ga nameravajo spremeniti v luksuzni hotel, poroča nemški časnik Welt am Sonntag. Gradnja hotela naj bi stala okoli 140 milijonov mark. Projekt je sicer precej sporen, saj bodoči hotel stoji na zgodovinsko občutljivem prostoru. V Berchtesgadnu, kjer je Hitlerjevo bivše skrivališče, so namreč nacisti slavili svoje zmage in medtem rušili svet okoli sebe.
Papež pozval k enotnosti
25. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Ukrajini, ki ga opazovalci zaradi nasprotovanja pravoslavne cerkve označujejo kot neuspeh, znova pozval k enotnosti krščanskih cerkva. "Kristjani bi morali v tretjem tisočletju nastopiti kot eno srce in ena duša", je v ukrajinski prestolnici Kijev poudaril 81-letni Sveti oče.
Beckmannov avtoportert za 22,6 milijona dolarjev
11. 05. 2001 00.00
Sliko Maxa Beckmanna z naslovom Avtoportret s trobento so pri dražbeni hiši Sotheby's v New Yorku prodali za 22,6 milijona ameriških dolarjev. Gre za najvišjo ceno vseh časov, ki jo je dosegla neka slika nemškega slikarja, je sporočila omenjena avkcijska hiša. Sliko je kupil newyorški galerist Richard Feigen, ki bo Beckmannovo sliko postavil na ogled v Novi galeriji na Manhattnu. Pri Sotheby's so vrednot slike prvotno ocenili na 7 do 10 milijonov dolarjev. Med drugo svetovno vojno je moral nemški slikar in grafik pred nacisti zbežati na Nizozemsko.
Polanski se vrača na Poljsko
04. 05. 2001 00.00
Glavna ulica v Varšavi je bila pred dnevi polna vojakov, ki so statirali v novem filmu znamenitega poljskega režiserja Romana Polanskega, prvem, ki ga bo po 30 letih posnel v svoji domovini.
Dnevnik Ane Frank prvič v celoti
16. 03. 2001 00.00
Dnevnik Ane Frank je sedaj prvič objavljen tudi v celoti. Vsebuje tudi pet doslej še neobjavljenih strani originalnega dnevnika judovske deklice, ki se je skupaj z družino med drugo svetovno vojno skrivala v Amsterdamu, a so jih potem nacisti odkrili in poslali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je Ana umrla. Preživel je le njen oče Otto, ki je v svoji oporoki nizozemski vladi prepustil objavo Aninega dnevnika. Iz dnevnika je izločil le pet strani, ki so bili zanj preveč osebne in boleče. Pred svojo smrtjo leta 1980 je te manjkajoče strani poveril svojemu prijatelju Cornelisu Suijku, ki pa jih je potem ponudil na dražbi.
Polanski pripravlja nov film
17. 02. 2001 00.00
Ameriški režiser Roman Polanski je glavno vlogo v svojem novem filmu Pianist dodelil ameriškemu igralcu Adrienu Brodyju. Brody, ki ga lahko na naših platnih vidimo v filmu Spika Leeja Samovo poletje, bo v biografskem projektu zaigral poljskega skladatelja Wladyslawa Szpilmana, je povedal Polanski.
Preživeli holokavsta obtožujejo IBM
13. 02. 2001 00.00
Preživeli holokavsta ameriško družbo IBM oziroma njeno nemško podružnico obtožujejo, da je bila bolj vpletena v izvajanje holokavsta, kot je to priznavala doslej. Skupina preživelih je pred zveznim sodiščem v New Yorku vložila skupinsko tožbo proti ameriškemu računalniškemu gigantu. Hkrati pa so v ZDA objavili knjigo z naslovom IBM in holokavst.
Knjiga o zločinih avstrijskih nacistov
06. 02. 2001 00.00
V avstrijskem parlamentu na Dunaju so predstavili knjigo, ki ponuja nova zgodovinska dejstva in raziskave o zločinih avstrijskih nacistov na območju Slovenije. Trije koroški zgodovinarji so dve leti analizirali arhive slovenskega notranjega ministrstva in zbrali podatke o poteku sodnega procesa proti šestim avstrijskim nacistom, obtoženim za hude zločine nad slovenskim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Knjigo Mohorjeve založbe je predstavil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, iz Slovenije pa je na Dunaj prispela delegacija državnega sveta pod vodstvom njegovega predsednika Jožeta Hrovata. Fischer je na predstavitvi poudaril, da je v bistvu najbolj šokantno dejstvo, ki ga odkriva nova knjiga, da so največ zločinov v Sloveniji zagrešili prav avstrijski nacisti. Med obtoženimi in kasneje obsojenimi na smrt je bil tudi zloglasni nacistični zločinec Friedrich Rainer.
Retrospektiva o Alexandru Kanoldtu
11. 12. 2000 00.00
V nemškem mestu Karlsruhe so odprli retrospektivo slikarja Alexandra Kanoldta, ki je zaslovel zaradi svojega mračnega in hladnega stila. Do 11. februarja bo tako v Mestni galeriji v mestu Karlsruhe na ogled okoli 120 Kanoldtovih del: deset slik, 50 risb in 70 grafik. Umetnik je v preteklosti veljal za spornega predvsem zaradi svojega vloge v času nacizma. Že leta 1932 je postal član Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP). To ga sicer ni zaščitilo pred tem, da ne bi leto kasneje njegova dela skupaj s številnimi drugimi umetniki, nacisti uvrstili na seznam "degeneriranih" del.
Muzej iz Strasbourga bo moral vrniti sliko
11. 12. 2000 00.00
Muzej iz Strasbourga bo moral sliko priznanega avstrijskega umetnika Gustva Klimta (1862-1918) vrniti avstrijski judovski družini, ki so ji jo nacisti zaplenili med drugo svetovno vojno. V skladu z odločitvijo sodišča bodo tako dedičem dunajskega antikvarja Karla Grunwalda vrnili sliko z naslovom Izpolnitev (Die Erfuellung), ki jo je Klimt z različnimi tehnikami ustvaril leta 1909, mesto Strasbourg pa bo moralo dedičem, ki sedaj živijo v Parizu, Franklin Lakesu in na Dunaju, izplačati še denarno odškodnino v višini 7620 evrov.
Ministri o prepovedi neonacistične NPD
20. 10. 2000 00.00
Notranji ministri šestnajstih nemških dežel so se sestali na srečanju, na katerem naj bi ugotovili, ali prepovedati skrajno desno Nacional-demokratsko stranko (NPD), glede na val nedavnih napadov na pripadnike drugih narodov. NPD, ki podpira politiko, ki koristi Nemcem in želi ustaviti nova priseljevanja, načrtuje zato danes protestni shod pri berlinskih Brandenburških vratih. Notranji minister Otto Schily, ki je podprl predlog za prepoved stranke, je izjavil, "da je to resna odločitev". "Vsakdo mora prevzeti odgovornost za svojo odločitev", je dodal.
Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.
Schüssel o odnosih s Slovenijo
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v pogovoru za nedeljsko izdajo hrvaškega dnevnika Novi list med drugim zatrdil, da so slovensko-avstrijski odnosi dobri ter da je treba vprašanje avnojskih sklepov reševati z dialogom. Po njegovih besedah rešitev odprtih vprašanj med državama ne bo odvisna od izida bližnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji.
Je Slovenija nedemokratična država?
19. 07. 2000 22.02
Liberalna demokracija Slovenije je pripravila okroglo mizo na temo nediskriminatorne denacionalizacije. Nekdanja vladna stranka sicer priznava, da izvajanje zakona res poteka prepočasi, vendar denacionalizacija ne bi smela postati predmet izsiljevanja posameznih držav pri vključevanju v Evropsko unijo.
Našli 5000 umetniških predmetov
07. 07. 2000 14.25
V ruski enklavi Kaliningradu so v neki slovanski trdnjavi odkrili 5000 kosov iz zbirke nekdanjega pruskega muzeja v Koenigsbergu (današnjem Kaliningradu), ki so jih med drugo svetovno vojno skrili nacisti, je povedal vodja raziskave Avenir Ovejanov. Trenutno še ne morem oceniti vrednosti zbirke, poudarim lahko le pomembnost tega odkritja za Evropo, je še povedal.