nacisti
Schüssel o odnosih s Slovenijo
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v pogovoru za nedeljsko izdajo hrvaškega dnevnika Novi list med drugim zatrdil, da so slovensko-avstrijski odnosi dobri ter da je treba vprašanje avnojskih sklepov reševati z dialogom. Po njegovih besedah rešitev odprtih vprašanj med državama ne bo odvisna od izida bližnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji.
Je Slovenija nedemokratična država?
19. 07. 2000 22.02
Liberalna demokracija Slovenije je pripravila okroglo mizo na temo nediskriminatorne denacionalizacije. Nekdanja vladna stranka sicer priznava, da izvajanje zakona res poteka prepočasi, vendar denacionalizacija ne bi smela postati predmet izsiljevanja posameznih držav pri vključevanju v Evropsko unijo.
Našli 5000 umetniških predmetov
07. 07. 2000 14.25
V ruski enklavi Kaliningradu so v neki slovanski trdnjavi odkrili 5000 kosov iz zbirke nekdanjega pruskega muzeja v Koenigsbergu (današnjem Kaliningradu), ki so jih med drugo svetovno vojno skrili nacisti, je povedal vodja raziskave Avenir Ovejanov. Trenutno še ne morem oceniti vrednosti zbirke, poudarim lahko le pomembnost tega odkritja za Evropo, je še povedal.
Mein Kampf zaplenjen na Češkem
11. 06. 2000 09.44
Češka policija je zaplenila približno 12.500 izvodov knjige Adolfa Hitlerja Mein Kampf (Moj boj) v češkem prevodu, od tega 12.000 v moravski prestolnici Brnu, je sporočil tiskovni predstavnik policije. Knjigo je izdala praška založba Otakar II, njen direktor in urednik Michal Zitko pa je bil minuli teden obtožen nacisti čne propagande, grozi mu od tri do osem let zapora.
Spielberg bo posnel film o Ani Frank
17. 05. 2000 18.43
Hollywoodski režiser in producent Steven Spielberg bo posnel film o zgodbi Ane Frank.
Objavljena imena lastnikov računov
08. 05. 2000 21.24
Britanske banke so na internetu danes objavile imena 13.000 žrtev holokavsta in drugih oseb, za katere domnevajo, da so jim britanske oblasti med drugo svetovno vojno zamrznile bančne račune.
Spominska slovesnost v Mauthausnu
07. 05. 2000 20.51
V Mauthausnu v bližini Lienza se je danes spominske slovesnosti ob 55. obletnici osvoboditve enega najhujših nacističnih koncentracijskih taborišč v Evropi udeležilo 14.000 ljudi. Na željo organizatorjev se prireditve ni udeležil noben od članov nove avstrijske koalicijske vlade.
SSG zaključilo sezono
06. 05. 2000 12.22
V Kulturnem domu v Trstu je bila sinoči še zadnja premiera Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v sezoni 1999/2000. Ansambel SSG je uprizoril dramo Francesa Goodricha in Alberta Hacketta Dnevnik Ane Frank v priredbi Wendy Kesselman in v režiji Zvoneta Šedlbauerja.
Rua o argentinski preteklosti
04. 05. 2000 15.50
Argentinski predsednik Fernando de la Rua je ob 57. obletnici upora varšavskih Judov dejal, da bi se morala Argentina opravičiti, ker je po koncu druge svetovne vojne nudila zatočišče nacistom.
Spopadi med ruskimi in čečenskimi enotami
30. 04. 2000 17.34
Ruske zvezne enote in čečenski uporniki nadaljujejo spopade v hribovitem, južnem delu Čečenije, poročajo danes ruski vojaški viri, ki pa ne navajajo podatkov o morebitnih žrtvah.
Ukradena umetniška dela na internetu
14. 04. 2000 11.34
Številni veliki muzeji v ZDA so se odločili, da bodo sledili zgledu muzejev iz Velike Britanije in Nemčije, s tem da bodo na internetu objavili podatke o umetninah, da bi tako pomagali ugotoviti, ali so jih morda med drugo svetovno vojno po Evropi pokradli nacisti.
Podelitev svetovne nagrade otrok
14. 04. 2000 07.33
Švedska kraljica Sofija je po odločitvi dvanajstčlanske žirije otrok z vsega sveta včeraj podelila svetovno nagrado otrok sestri 13-letnega pakistanskega aktivista Igbala Masiha, ki so ga ubili zaradi boja proti izkoriščanju otrok za delovno silo.
Dogovor o odškodnini delavcem v času nacizma
23. 03. 2000 20.52
V Berlinu so dosegli dogovor o razdelitvi desetih milijard nemških mark, ki so namenjene za odškodnino prisilnim delavcem v času nacizma.
Papež na obisku v Svet deželi
20. 03. 2000 20.44
Papež Janez Pavel II. je ob začetku enotedenskega obiska v Sveti deželi pozval k nadaljevanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa in k razumevanju med velikimi religijami. Brez miru na območju ne more biti napredka, je dejal papež v Amanu.
Svetovni judovski kongres zahteva odškodnino
17. 03. 2000 10.13
Svetovni judovski kongres je včeraj sprožil obsežno kampanjo, v okviru katere od Avstrije zahteva, da izplača odškodnino Judom za imetje, ki so jim ga nacisti zaplenili med drugo svetovno vojno. Kot je pojasnil izvršni direktor kongresa Elan Steinberg, so se za omenjeno kampanjo odločili, potem ko je State Department v začetku tedna v tajnih dokumentih odkril ocene iz leta 1953 o vrednosti imetja, ki so nacisti zaplenili avstrijskim Judom. Vrednost tega imetja danes znaša 10 milijard dolarjev.
Bavarska vrnila sliko dedičem judovske družine
15. 03. 2000 10.49
Nemška zvezna dežela Bavarska je dedičem judovske družine iz Avstrije, ki so jo razlastili nacisti, vrnila triptih Leopolda Kalckreutha (1892-1928). Triptih z naslovom ''Tri življenjska obdobja'' je trenutno na ogled v londonski Kraljevi akademiji umentosti v okviru razstave umetnosti s preloma stoletja. Slika je bila od leta 1930 v lasti Elisabeth Glanville, zasegli pa so jo leta 1938, ko je Glanvillova z možem in otroki zbežala z Dunaja. Leta 1942 je triptih kupila Bavarska, njegova lastnica pa je umrla leta 1983.
Barak grozi z zamrznitvijo pogajanj s Sirijo
01. 02. 2000 08.08
Predsednik izraelske vlade Ehud Barak je včeraj ocenil, da je možna začasna zamrznitev mirovnih pogajanj s Sirijo, če Damask ne bo preprečil napadov proiranske milice Hezbolah na položaje izraelske vojske in Vojske južnega Libanona. Po Barakovih besedah pomanjkanje miroljubnega ozračja otežuje pogajanja s Sirijo.
Spomin na žrtve Auschwitza
27. 01. 2000 18.42
Na Poljskem so danes pripravili spominsko slovesnost ob 55. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau na jugu države. Slovesnosti se je poleg nekdanjih taboriščnikov udeležil tudi poljski predsednik Aleksander Kwasniewski.
Dogovor za izplačilo odškodnin
15. 12. 1999 21.19
Ameriška in nemška vlada sta se dogovorili o izplačilu odškodnin prisilnim delavcem med drugo svetovno vojno. Nemčija je doslej že izplačala 60 milijard dolarjev odškodnine za vojne zločine, storjene v času druge svetovne vojne. Brez kakršnegakoli povračila pa je ostalo okoli 12 milijonov ljudi, ki so prisilno delali v času nacizma.
Nizozemka stoletja je Anna Frank
23. 11. 1999 07.17
Nizozemska osebnost stoletja je Anna Frank, šestnajstletna Judinja, ki se je med drugo svetovno vojno skrivala pred nacisti v nekem stanovanju v Amsterdamu in tam napisala znani Dnevnik Anne Frank. V anketi, ki jo je objavil nizozemski časnik Algemeen Dagblad, so bralci izbirali med 130 kandidati, Anna Frank pa je zmagala z veliko prednostjo. Mlada Judinja pooseblja strašno usodo Judov med drugo svetovno vojno, ki so jo spremljali strah, izdajstvo in zaničevanje, ter predstavlja skrito upanje za boljšo in svobodnejšo prihodnost, je rezultate ankete komentiral nizozemski časnik. Ostali znani Nizozemci, ki so se uvrstili na višja mesta v anketi, so še nizozemska kraljica Beatrix na četrtem mestu pred svojo materjo, nekdanjo kraljico Julijano, na osmem mestu pa je nizozemski nogometaš Johan Cruijff.
V času nacizma zaseženih 13.000 umetnin
16. 11. 1999 07.49
Nemška vlada je danes napovedala, da namerava v kratkem na internetu objaviti podatke o zbirki umetnin, ki so jih v času nacizma odvzeli lastnikom.
Odprli so obnovljeno hišo Anne Frank
28. 09. 1999 10.58
Nizozemska kraljica Beatrix in nekdanji nemški predsednik Richard von Weizsaecker sta danes uradno odprla obnovljeno hišo Anne Frank v Amsterdamu, kjer je ta mlada Judinja, avtorica znanega dnevnika, živela v skrivališču več kot dve leti, preden so jo leta 1944 nacisti skupaj z družino odpeljali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je za tifusom umrla leto kasneje. Prvič od leta 1957 so dvorišče, kamor se je Anna občasno in skrivoma zatekala ponoči ali ob nedeljah, obnovili tako, kot ga je opisala v dnevniku. Doslej so si namreč obiskovalci lahko ogledali le sobo, kjer so se pred nacisti skrivali Anna, njena sestra Margot, njuni starši ter še štiri osebe. Hiša Anne Frank je sicer najbolj obiskana znamenitost v Amsterdamu, saj jo je od otvoritve leta 1960 obiskalo že 13 milijonov ljudi.
Hude obtožbe na račun papeža Pija XII.
10. 09. 1999 08.37
Knjiga z naslovom Hitlerjev papež Johna Cornwella, ki bo izšla oktobra, naj bi dokazala, da je bil papež Pij XII. - poglavar katoliške cerkve v letih od 1939 do 1958 - antisemitistično usmerjen. Med številnimi dokumenti, objavljenimi v novi knjigi, naj bi bilo med drugim pismo, ki ga je papež Pij XII. napisal kot vatikanski diplomat v Muenchnu in v katerem je pripadnike tamkajšnje judovske skupnosti opisal kot ''umazane, vulgarne, s potuhnjenimi izrazi na obrazu''. Avtor knjige naj bi prav tako navajal, da je papež v letih Hitlerjeve vladavine le enkrat in precej milo obsodil nacistični režim. Po trditvah Cornwella naj bi Pij XII. tudi vedel, da nameravajo nacisti iz Rima odpeljati 1000 Judov, vendar ni storil ničesar, da bi to preprečil. Vatikanske oblasti izida Cornwellove knjige niso želele komentirati, češ da ne poznajo njene točne vsebine. Vatikan je sicer vse doslej zagovarjal dejanja Pija XII. in poudarjal, da je papež ''na skrivaj'' rešil življenja na tisoče Judov.
Oskrunjen Bubisov grob
16. 08. 1999 17.49
Izraelski umetnik Meir Mendelson je danes priznal, da je oskrunil grob minuli teden preminulega predsednika Centralnega sveta nemških Judov Ignatza Bubisa, ki so ga včeraj pokopali v bližini Tel Aviva.
Nemčija Judom vrača umetniška dela
06. 08. 1999 15.58
Nemške kulturne oblasti so v četrtek neki Britanki, dedinji judovskega zbiralca Maxa Silberberga, vrnile Van Goghovo sliko in še dve drugi umetniški deli. Van Goghova slika Oljke je bila od leta 1935 razstavljena v berlinskih muzejih, potem ko so nacisti njenega lastnika Maxa Silberberga prisilili, da je prodal zbirko umetniških del, ki bi bila danes vredna 60 milijonov dolarjev.
Obtožbe Mohameda al-Fayeda
06. 08. 1999 09.15
Mohamed al-Fayed, oče Dodija al-Fayeda, ki je izgubil življenje v prometni nesreči pred dvema letoma skupaj s princeso Diano, je angleškega princa Philipa obtožil simpatiziranja z nacisti. Lastnik londonske veleblagovnice Harrods je v pogovoru za novo ameriško revijo Talk dejal, da je soprog britanske kraljice Elizabete II. naročil umor Dodija in Diane. ''Princ Philip je rasist, po njegovih žilah se pretaka nemška kri in prepričan sem, da simpatizira z nacisti,'' je po poročanju časopisa The Express še dejal al-Fayed.
Judovska družina zahteva vrnitev slike
31. 07. 1999 17.37
Galerija Tate iz Londona, ki je nedavno v britanskih galerijah in muzejih začela zbirati podatke o slikah, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, je prejela prvo zahtevo neke judovske družine za vrnitev ene od razstavljenih slik v tej galeriji. Potomci nemške judovske družine zahtevajo vrnitev slike View of Hampton Court Palace slikarja Jana Griffierja. Vrednost slike iz 18. stoletja strokovnjaki ocenjujejo na 120.000 do 200.000 funtov. Pred nacističnim nasiljem je morala družina iz Duesseldorfa zbežati, zaradi preživetja pa so Griffierjevo in druge slike prodali za nižjo vrednost od dejanske. Direktor galerije Tate je že sporočil, da bodo v prihodnjih dneh preučili izvor slike in se odločili o njeni morebitni vrnitvi lastnikom.
Rimske skulpture v Italijo
23. 07. 1999 14.37
Fondacija nacionalnih muzejev iz Berlina je sporočila, da bo Italiji vrnila tri rimske skulpture iz marmorja iz 2. st. pr. n. št., ki so jih nacisti ukradli v letih 1940 in 1941. Predsednik fondacije Klaus-Dieter Lehman je danes skulpture predal predsedniku italijanske komisije za obnovo umetniških del Mariu Bondioli-Osiu. Skulpture iz marmorja naj bi bile namenjene v muzej Adolfa Hitlerja, ki si je muzej hotel urediti ali v svojem rojstnem mestu Linz v Avstriji ali v vili Hermanna Goeringa Carnihall. Do danes pa so skulpture hranili v berlinskih muzejih.
Molitvenik družine Rothschild na dražbi dosegel rekordno ceno
09. 07. 1999 11.17
V Londonu so na dražbi za rekordno ceno prodali molitvenik družine Rothschild iz 16. stoletja. Molitvenik, ki predstavlja vrh renesančne umetnosti, so prodali za 13,2 milijona dolarjev. Poleg molitvenika so bili naprodaj še nekateri drugi predmeti družine Rothschild, ki so jih med vojno zasegli nacisti, v začetku tega leta pa so jih restavrirali dediči te družine.
Razstava Degaseve slike, ki je v sodni proceduri
15. 06. 1999 18.46
Pastel Edgarja Degasa ''Pokrajina s potjo'' iz leta 1890, ki je predmet sodnega postopka, so minuli petek razstavili v Chicagu v tamkajšnjem inštitutu za umetnost. Razstava bo odprta do 3. januarja.