naložbe
Telekom Slovenije opozarja vlado
23. 03. 2001 00.00
Skupen učinek cenovnih sprememb na področju telekomunikacij, ki jih je nedavno sprejela vlada, je sicer pozitiven in znaša približno 1,17 milijarde tolarjev, žal pa je precej oddaljen od učinka, ki bi ga Telekom Slovenije potreboval za zagotavljanje normalnega delovanja, uspešno poslovanje in predvsem investicijsko dejavnost tudi na območjih, ki so ekonomsko manj zanimiva za vlaganja, je poudaril predsednik uprave Telekoma Slovenije Marjan Podobnik. V Telekomu opozarjajo tudi na nesprejemljivost nekaterih členov predloga novega zakona o telekomunikacijah, saj naj bi omejevali lastniško pravico Telekoma.
Prvi hotel za starejše
23. 03. 2001 00.00
V neposredni bližini Zdravilišča Moravske toplice so odprli nadstandardni hotel za starejše Vivat. Zgradila ga je družba Počitek-užitek iz Moravskih Toplic, katere ustanovitelji so Intering Murska Sobota, Zavarovalnica Triglav in Občina Moravske Toplice, vreden pa je 965 milijonov tolarjev. V njem je prostora za 110 varovancev, bodoči stanovalci pa lahko apartmaje odkupijo, vzamejo v najem ali zakupijo do konca življenja.
Delegacija GZS kmalu v ZRJ
15. 03. 2001 00.00
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) bo v prihodnjih tednih organizirala odhod štirih gospodarskih delegacij v tujino. GZS bo tako slovenske gospodarstvenike odpeljala v Novi Sad, kjer se bo slovensko gospodarstvo od 20. do 24. marca predstavilo na samostojni razstavi, v Egipt pa bodo gospodarstvenike odpeljali 17. marca. V Rusiji se bo gospodarska delegacija, kjer bo hkrati tudi vladna delegacija pod vodstvom predsednika vlade Janeza Drnovška, mudila od 22. do 25. marca, Indijo pa bo predsednik države Milan Kučan, skupaj z gospodarsko delegacijo obiskal od 2. do 6. aprila. S pripravo gospodarskih delegacij želi GZS slovenskim podjetjem pomagati pri navezavi stikov z lokalnimi podjetji, pri tem pa ne želijo vzpodbuditi samo trgovinske menjave med Slovenijo in omenjenimi državami, temveč tudi višje oblike sodelovanja, tudi naložbe.
Novi pohištveni center Rutar
13. 03. 2001 00.00
V industrijski coni Rudnik bodo v sredo, 14. marca, odprli novo nakupovalno središče. Avstrijska trgovska mreža s pohištvom Rutar bo na 18.000 kvadratnih metrih ponudila več kot 30.000 izdelkov za dom, predvsem pohištvo, talne obloge, svetila in in drugo stanovanjsko opremo. Vrednost naložbe je znašala 4,5 milijarde tolarjev. Ljubljansko nakupovalno središče bo prvi trgovski objekt trgovske mreže Rutar v Sloveniji, podobna središča pa nameravajo v prihodnje odpreti tudi drugje v Sloveniji. V ljubljanskem nakupovalnem središču, ki ga bodo slovesno odprli nocoj, bodo ponudili široko paleto cenovnih razredov pohištva tako tujih kot domačih proizvajalcev, kupcem pa bo na voljo tudi diskontna prodaja pohištva. Novi trgovski objekt bo zaposloval 150 delavcev.
Dinastija Karađorđević se vrača v Srbijo
12. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković je princu Aleksandru Karađorđeviću danes v Londonu izročil listine o vrnitvi jugoslovanskega državljanstva njemu ter njegovi soprogi, princesi Katarini in trem sinovom, Filipu, Aleksandru in Petru. "Doslej sem bil emigrant in zdaj sem zelo srečen, ker se z družino lahko vrnem v domovino kot jugoslovanski državljan," je vidno ganjen dejal princ, ki se namerava vrniti v Beograd. S svojimi izkušnjami na finančnem področju naj bi domovini pomagal pri spodbujanju zanimanja tujcev za naložbe v ZRJ. Hkrati s pripravo zakona o denacionalizaciji pa se v Srbiji se vrstijo polemike o tem, ali je treba potomcem dinastije Karađorđevićem vrniti vse njihovo bogastvo.
Dan pomorstva v Kopru
07. 03. 2001 00.00
Po desetletju od sprejema resolucije o pomorski usmeritvi gospodarske in razvojne politike beleži slovensko pomorsko gospodarstvo izjemne rezultate , dolgotrajno obdobje sprejemanja pomorskega zakonika pa se bo končalo še ta mesec, je na slovesnosti ob dnevu pomorstva v Kopru povedal minister za promet Jakob Presečnik. Soproga predsednika države Štefka Kučan je na slovesnosti krstila nov reševalno patruljni čoln Uprave RS za pomorstvo, dan pomorstva pa sta poleg ministrstva za promet in republiške uprave za pomorstvo obeležili še Slovenska vojska in Policija.
Računsko sodišče o NEK
01. 03. 2001 00.00
Računsko sodišče je Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK v predhodnem poročilu o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 1999 izreklo mnenje s pridržkom.
Danes predlog proračuna
26. 02. 2001 00.00
Vlada naj bi v DZ predvidoma vložila predlog državnega proračuna za leto 2001. Ta določa, da predvideni skupni obseg vseh načrtovanih proračunskih izdatkov letos znaša 1199,7 milijarde tolarjev, prihodki pa 1150,1 milijarde tolarjev, torej bo letos proračunskega primanjkljaja za 49,6 milijarde tolarjev oziroma 1,08 odstotka BDP. Proračun bosta na poti v v DZ spremljala proračunski memorandum in program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001. Vlada je predlog proračunskega memoranduma in državnega proračuna za leto 2001 sprejela 7. februarja.
Jutri v parlamentu predlog proračuna
25. 02. 2001 00.00
Vlada bo v DZ predvidoma jutri vložila predlog državnega proračuna za leto 2001. Ta določa, da predvideni skupni obseg vseh načrtovanih proračunskih izdatkov letos znaša 1199,7 milijarde tolarjev, prihodki pa 1150,1 milijarde tolarjev, torej bo letos proračunskega primanjkljaja za 49,6 milijarde tolarjev oz. 1,08 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Proračun bosta na poti v v DZ spremljala proračunski memorandum in program prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leto 2001, so potrdili v finančnem ministrstvu. Vlada je predlog proračunskega memoranduma in državnega proračuna za leto 2001 sprejela 7. februarja. Finančni minister Anton Rop je tedaj povedal, da je bila glavna težava pri sestavljanju letošnjega proračuna množica neplačanih računov iz konca preteklega leta. Neporavnanih obveznosti iz leta 2000, ki jih bo potrebno plačati z letošnjega proračuna, je namreč ostalo kar za 22 milijard tolarjev. Vsaj tolikšen, če ne celo nekajkrat višji znesek pa si vlada obeta od podelitve koncesij za uporabo radiofrekvenčnega spektra za opravljanje storitev UMTS/ITS-2000. Uredbo o podelitvi koncesij je vlada sprejela na svoji zadnji seji, podeliti pa namerava največ tri.
Pomoč proizvajalcem hrane
24. 02. 2001 00.00
Madžarska vlada je sklenila, da bo letos iz državnega proračuna namenila 191 milijard forintov (približno 1,4 milijarde mark) pomoči proizvajalcem hrane. To je nominalno za 52 milijard forintov več kot v letu 2000, ob upoštevanju desetodstotne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu pa se bo državna pomoč za madžarsko živilsko industrijo realno povečala za 38 milijard forintov. V okviru regionalnega razvoja bo na voljo dodatnih 23 milijard forintov, upravičenci pa bodo lahko zaprosili tudi za sredstva predpristopne pomoči iz programa EU Sapard.
Dravske elektrarne povečale proizvodnjo
23. 02. 2001 00.00
Dravske elektrarne Maribor so v slovenskem prostoru eden večjih proizvajalcev električne energije, saj proizvedejo skoraj tretjino elektrike, proizvedena energija pa je najcenejša v državi. Lani so v svojih osmih hidroelektrarnah (HE) proizvedle 2822 GWh električne energije in načrtovano proizvodnjo presegle za 285 GWh oz. 11,2 odstotka. Presežek proizvodnje v primerjavi z načrti je rezultat povečane moči v prenovljenih HE Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok, poleg tega pa so k večji proizvodnji pripomogli tudi visoki in nenačrtovani dotoki reke Drave v zadnjih mesecih lanskega leta.
Pošta Slovenije lani poslovala bolje od načrtov
23. 02. 2001 00.00
Rezultati poslovanja Pošte Slovenije so bili lani boljši od načrtovanih, saj je podjetje imelo skoraj za polovico manjšo izgubo od načrtovane, je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica uprave Pošte Slovenije Marija Ribič. Po njenih besedah je izguba v poslovanju v višini 340 milijonov tolarjev izključno posledica izvajanja monopolne dejavnosti prenosa pisem in dopisnic v notranjem prometu, za katero cene določa vlada. Pri komercialnih storitvah pa so slovenski poštarji lani ustvarili približno 2,5 milijarde tolarjev dobička.
Štorski Valji lani poslovno uspešni
20. 02. 2001 00.00
Štorska livarna Valji, ki se ukvarja z litjem valjev in odkovkov za potrebe avtomobilske in kovinsko-predelovalne industrije ter metalurgije, je po prvih ocenah lansko leto sklenila s približno 1,8 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za dobrih 200 milijonov tolarjev več kot leto poprej. Kot poudarja direktor podjetja Ivan Štrlekar, so lani, prvič po nekaj letih, poslovali z dobičkom v višini 11 milijonov tolarjev, kar 80 odstotkov proizvodnje pa so izvozili, največ v Italijo, Avstrijo in Bolgarijo.
Uspešno poslovno leto NKBM
19. 02. 2001 00.00
Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je lani po prvih ocenah ustvarila 5,26 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je 18 odstotkov več kot leto poprej, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Jože Glogovšek. Po njegovih besedah bo čisti dobiček po obdavčitvi znašal okoli 2,6 milijarde tolarjev oz. 10 odstotkov več kot leta 1999.
Privatizacija srbskega gospodarstva
14. 02. 2001 00.00
Parlament v Beogradu je sprejel zakon, s katerim so začasno zaustavili privatizacijo srbskega gospodarstva. Že začeta privatizacija pa naj bi poslej potekala pod državnim nadzorom. S tem zakonom želi demokratična vlada zaustaviti razprodajo podjetij, je dejal minister za gospodarstvo Aleksander Vlahović. V prihodnjih šestih mesecih naj bi sprejeli sodoben zakon o privatizaciji, ki bo omogočil gospodarstvu, da bo odprto za prave domače in tuje naložbe, je še dejal minister.
Zaustavljena privatizacija srbskega gospodarstva
13. 02. 2001 00.00
Parlament v Beogradu je pozno sinoči sprejel zakon, s katerim so začasno zaustavili privatizacijo srbskega gospodarstva. Že začeta privatizacija pa naj bi poslej potekala pod državnim nadzorom. S tem zakonom želi demokratična vlada zaustaviti "razprodajo" podjetij, je danes za radijsko postajo B-92 dejal minister za gospodarstvo Aleksander Vlahović.
Gorenjska banka lani poslovala uspešno
06. 02. 2001 00.00
Gorenjska banka je v minulem letu poslovala uspešno, saj je, kljub zaostrenim konkurenčnim razmeram ob zniževanju obrestnih marž in cen drugih bančnih storitev, dosegla zastavljene cilje. Bilančna vsota banke se je povečala za 22 odstotkov na 159 milijard tolarjev, s čemer Gorenjska banka ohranja sedmo mesto v slovenskem bančnem prostoru, bruto dobiček banke pa se je zvišal za 10,6 odstotka na 2,2 milijarde tolarjev. Donos na kapital pred obdavčitvijo znaša nekaj čez 10 odstotkov, kapitalska ustreznost banke pa je 23?odstotna in je precej nad predpisano.
Naporno usklajevanje proračuna
06. 02. 2001 00.00
Ena najbolj vročih tem v tem trenutku je deljenje proračunske pogače za letošnje leto. V prostorih vlade še vedno poteka seja, na kateri naj bi sprejeli proračunski memorandum, predlog proračuna in program privatizacije državnega premoženja. Seja naj bi predvidoma trajala do poznih večernih ur in kot je popoldne na novinarski konferenci povedal premier Janez Drnovšek, jo bodo skušali jutri končati.
Krka zelo uspešna
30. 01. 2001 00.00
Novomeška Krka je lani ustvarila 61,2 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot v letu 1999. Skupaj s Krko Zdravilišči je prodaja dosegla 65,5 milijarde tolarjev. Lanski rezultati so po besedah predsednika uprave Krke Miloša Kovačiča najboljši v zgodovini podjetja, tako glede prodaje kot dobička. Čisti dobiček naj bi bil po prvih ocenah najmanj za 50 odstotkov višji od predlanskega, kar pomeni vsaj sedem milijard tolarjev.
Deset let stabilnega poslovanja
19. 01. 2001 00.00
Terme Čatež so lani nadvpovprečno uspešno poslovale. Število prenočitev se je v primerjavi z letom 1999 povečalo za 11 odstotkov na 477.626, od tega so domači gostje prispevali 80 odstotkov. Število tujih gostov se je v omenjenem obdobju zvišalo kar za 58 odstotkov. Terme Čatež so lansko leto zaključile s 3,6 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 28 odstotkov več kot v letu 1999. Bruto dobiček pa se je v omenjenem obdobju zvišal za 15 odstotkov na 711 milijonov tolarjev.
Iskratel uspešno v minulem letu
17. 01. 2001 00.00
Iskratel je lansko leto sklenil z dobrimi poslovnimi rezultati. Po oceni glavnega direktorja tega kranjskega podjetja za proizvodnjo telekomunikacijske opreme Andreja Polenca bodo prihodki iz prodaje dosegli približno 260 milijonov mark in s tem za 13 odstotkov presegli tiste iz leta 1999. Od tega so na tujih trgih zaslužili 154 milijonov mark in vrednost izvoza v primerjavi z letom 1999 dvignili kar za 80 odstotkov. Lani so prodali rekordnih 830.000 priključkov in glede na ugodne prodajne rezultate bodo krepko presegli tudi načrtovani dobiček, ki bo pred obdavčitvijo znašal med 14 in 15 milijoni mark. Za naložbe so v kranjski družbi v letu 2000 namenili prek devet milijonov mark, je vodstvo Iskratela še pojasnilo na današnji novinarski konferenci. V letu 2001 načrtujejo dvig prihodkov iz prodaje za 16 odstotkov na 305 milijonov mark, od tega naj bi prodaja na tujem dosegla 205 milijonov mark ali skoraj 70 odstotkov celotne. Dobiček pred obdavčitvijo naj bi dosegel 16 milijonov mark, za naložbe pa bodo namenili 17 milijonov mark. Finančni direktor Iskratela Metod Zaplotnik je v zvezi s prodajo 11-odstotnega kapitalskega deleža v Simobilu odgovoril, da je transakcija v sklepni fazi.
NTT DoCoMo zbira nov kapital
13. 01. 2001 00.00
Največji japonski mobilni operater NTT DoCoMo namerava izdati 460.000 novih delnic, s čimer naj bi zbral od 800 do 900 milijard jenov (okoli sedem milijard dolarjev). Kot je poročal časnik Financial Times, naj bi svež kapital namenil za svoje naložbe v ameriški družbi AT&
Ugoden konec leta za igralništvo
11. 01. 2001 00.00
Rezultati poslovanja Hitovih igralnic kažejo, da se prihodek in obisk igralnic znova polagoma povečujeta. Število gostov Hitovih igralnic se je v zadnjih štirih lanskim mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 2,7 odstotka, bruto prihodek Hita pa se je v omenjenem primerjalnem obdobju povečal za 13 odstotkov. Prirejanje iger na srečo, poglavitno dejavnost delniške družbe HIT, je v minulem letu zaznamovala huda in neposredna konkurenca avgusta 1999 odprte igralnice v Benetkah. Vse leto se je v rezultatih poslovanja kazal precej zmanjšan obisk, ki je najbolj prizadel dva Hitova največja igralniško zabaviščna centra, Perlo in Park v Novi Gorici. Razmere, ki jih še vedno otežuje tudi pretirana davčna obremenitev, pa so se nekoliko spremenila v obdobju od lanskega septembra do konca leta, ko so Hitove igralnice zabeležile povečan obisk.
Zreški Comet z dobičkom
10. 01. 2001 00.00
Zreški Comet, eden največjih evropskih proizvajalcev umetnih brusov v Evropi, naj bi po še nepopolnih podatkih leto 2000 sklenil z več kot 300 milijoni tolarjev dobička, s čimer bo presegel dobiček iz leta 1999.
Z novo investicijo povečujejo proizvodnjo
27. 12. 2000 00.00
V podjetju Stroj Radlje, v katerem je zaposlenih 175 delavcev, bodo letos ustvarili za 9,3 milijona nemških mark bruto prihodov iz prodaje, kar bo za približno deset odstotkov več kot lani. Podjetje 83 odstotkov prihodkov ustvari z izvozom, predvsem v Avstrijo in nekaj tudi v Nemčijo, preostali delež prihodkov pa prek poslov za livarsko industrijo ustvarijo doma. Direktor Tovarne industrijske opreme Stroj Radlje Erik Mravljak je še povedal, da jim je letos na domačem trgu uspelo povečati prodajo v programu delovnih orodij in priključkov za gradbene in komunalne stroje, komunalne pluge ter bagrske priključke in orodja. Prav tako so na domačem trgu uspeli povečati tudi prodajo mini bagerjev podjetja Neuson iz Avstrije, enega večjih kupcev sestavnih delov, ki jih izdelujejo v Stroju Radlje.
Matav dobil večinski delež
22. 12. 2000 00.00
Makedonska vlada se je po petih dneh pogajanj in analiz odločila, da bo 51-odstotni delež v makedonskem nacionalnem operaterju telekomunikacij Maktel prodala madžarskemu mobilnemu operaterju Matav. Za delež se je potegoval tudi grški mobilni operater OTE Telecom, zaradi boljše ponudbe za prihodnji razvoj makedonskega telekoma pa je bil izbran njegov madžarski tekmec. Pogodbo o prodaji naj bi podpisali danes.
Vlada zavrnila privatizacijo Telekoma
14. 12. 2000 00.00
Na današnji seji je vlada obravnavala tudi predlog privatizacije Telekoma in njegove kapitalske naložbe v makedonski Telekom. Ugotovila je, da se razmere glede na zadnjo obravnavo te problematike niso v ničemer spremenile, zato na podlagi istih stališč kot prejšnja vlada ni odobrila garancije za posojilo ter privatizacije in dokapitalizacije, ki iz tega izhajata. Po besedah ministra za finance Antona Ropa ministrstvo doslej ni prejelo nobene študije, ki bi upravičevala kapitalsko naložbo v Makedoniji, prav tako pa ni bilo seznanjeno s predvidenimi pogoji premostitvenega posojila.
ZRJ v IMF 20. decembra
11. 12. 2000 00.00
Guverner centralne jugoslovanske banke Mladjan Dinkić je za nedeljske Večernje novosti povedal, da je ZR Jugoslavija z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) rešila vsa vprašanja in da utegne postati njegova članica že 20. decembra v Washingtonu. Takrat bo formalno ukinjen tudi ameriški zunanji obroč sankcij, saj bo rešeno še zadnje vprašanje, to pa je nasledstvo. Jutri se bodo namreč v Beogradu sestali guvernerji centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik in rešili tudi vprašanje razdelitve baselskega zlata, je pojasnil Dinkić.
Lanski dobiček Rogaške Crystal ostaja nerazporejen
07. 12. 2000 00.00
Delničarji Rogaške Crystal so na današnji skupščini, na kateri je bilo zastopanega 73,2 odstotka kapitala, med drugim sklenili, da lanski dobiček v višini 303 milijone tolarjev ostane nerazporejen. V petčlanski nadzorni svet pa so z začetkom mandata 28. decembra imenovali Jožefa Bedenika, Antona Josta, Špelo Sedminek, Roberta Rudolfa in Janeza Siterja, je za STA povedal Albin Šrimpf, direktor družbe pooblaščenke Rogaška Crystal, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma.
Rekordno število nočitev v zdraviliščih
07. 12. 2000 00.00
V Krki Zdravilišča pričakujejo, da bodo v treh zdraviliščih - Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in Strunjanu - ter v hotelih na Otočcu letos zabeležili skupaj blizu 300.000 nočitev, kar bi bilo sedem odstotkov več kot lani. Celotni dohodek ob koncu leta se bo predvidoma povzpel na 42 milijonov nemških mark, dobiček pa naj bi znašal 2,5 milijona nemških mark, torej trikrat več kot lani, je povedal direktor Krke Zdravilišča Vladimir Petrovič.