naložbe
Lanski dobiček Rogaške Crystal ostaja nerazporejen
07. 12. 2000 00.00
Delničarji Rogaške Crystal so na današnji skupščini, na kateri je bilo zastopanega 73,2 odstotka kapitala, med drugim sklenili, da lanski dobiček v višini 303 milijone tolarjev ostane nerazporejen. V petčlanski nadzorni svet pa so z začetkom mandata 28. decembra imenovali Jožefa Bedenika, Antona Josta, Špelo Sedminek, Roberta Rudolfa in Janeza Siterja, je za STA povedal Albin Šrimpf, direktor družbe pooblaščenke Rogaška Crystal, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma.
Rekordno število nočitev v zdraviliščih
07. 12. 2000 00.00
V Krki Zdravilišča pričakujejo, da bodo v treh zdraviliščih - Dolenjskih Toplicah, Šmarjeških Toplicah in Strunjanu - ter v hotelih na Otočcu letos zabeležili skupaj blizu 300.000 nočitev, kar bi bilo sedem odstotkov več kot lani. Celotni dohodek ob koncu leta se bo predvidoma povzpel na 42 milijonov nemških mark, dobiček pa naj bi znašal 2,5 milijona nemških mark, torej trikrat več kot lani, je povedal direktor Krke Zdravilišča Vladimir Petrovič.
Renaultovi načrti v Mehiki
07. 12. 2000 00.00
Renault bo januarja v Nissanovi tovarni v mehiškem mestu Cuernavaca začel s proizvodnjo modela scenic, ki bo tako postal prvi evropski enoprostorec, ki bo naprodaj na mehiškemu avtomobilskemu trgu. V tovarni Nissan Mexicana bodo sprva izdelali po 6000 scenicov na leto, za prodajo pa bo skrbelo podjetje Renault Mexico.
Raiffeisen Zentralbank posredovala pri nakupu
01. 12. 2000 00.00
Avstrijska banka Raiffeisen Zentralbank je delnice SKB banke kupovala za investicijsko družbo Lunk Investments, ki je tako 6,45-odstotni lastnik slovenske banke, je v sporočilu za javnost zapisala SKB banka. Lunk Investments je investicijska družba, ki je registrirana na otoku Jersey v Rokavskem prelivu.
Trend dobrega poslovanja se nadaljuje
01. 12. 2000 00.00
Nadzorni svet družbe Poslovni sistem Mercator je na včerajšnji seji v Sarajevu, na predvečer otvoritve Mercator centra v Sarajevu, obravnaval poslovanje družbe Poslovni sistem Mercator in Skupine Mercator v obdobju od januarja do konca septembra 2000 in sprejel gospodarski načrt družbe za leto 2001. Mercator naj bi tako skupno prihodnje leto ustvaril za okoli 268 milijard tolarjev prihodkov (od tega matično podjetje 103 milijard tolarjev) in štiri milijarde čistega dobička. Letošnje leto pa naj bi Mercator končal z 240 milijardami tolarjev prihodkov.
V pričakovanju veselega decembra
30. 11. 2000 00.00
Danes je bilo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenjenih 1.599 poslov, ki so bili skupaj vredni 2.266 mio SIT. Na borznem trgu je bilo sklenjenih 524 poslov v skupni vrednosti 1.350 mio SIT. Na prostem trgu je bilo sklenjenih 1075 poslov v skupni vrednosti 916 mio SIT.
Uspešno turistično leto
28. 11. 2000 00.00
Letošnje turistično leto bo, kakor kaže, najboljše odkar imamo samostojno državo, saj je bil turistični obisk v Sloveniji že v prvih desetih mesecih večji kot v celotnem letu 1997, ki je bilo doslej najboljše turistično leto. Na novinarski konferenci, ki jo je pripravilo ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, je minister Janko Razgoršek dejal, da to ponovno dokazuje, da sta turizem in malo gospodarstvo med najbolj rastočimi panogami našega gospodarstva, ki jima bo morala vladajoča koalicija oziroma nova vlada posvetiti vso pozornost. Minister Razgoršek spregovoril tudi o delovanju ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, ki je delovalo samo od novembra 1997 do novembra 2000, vendar je po njegovi oceni v tem kratkem času veliko storilo. Tako je ministrstvo prispevalo k zakonski ureditvi odnosov na obeh področjih, poleg tega pa je z javnimi razpisi in različnimi drugimi ukrepi pospeševalo razvoj turizma in malih ter srednjih podjetij, med katera po evropski klasifikaciji sodi 99,7 odstotkov, po naši metodologiji pa 98,4 odstotkov vseh gospodarskih družb v državi.
Volkswagen povečuje naložbe
25. 11. 2000 00.00
Avtomobilski proizvajalec Volkswagen bo v obdobju od leta 2001 do leta 2005 v proizvodne prostore in opremo investiral 27,3 milijarde dolarjev.
Mažarska odpravila sankcije proti ZRJ
22. 11. 2000 00.00
Madžarska je po zgledu Evropske unije odpravila sankcije proti sosedi ZR Jugoslaviji, je danes sporočil tiskovni predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva Gabor Horvath. Ta ukrep vključuje sankcije na nove naložbe, jamstva za izvozna posojila, ki jih zagotavlja država na področju trgovine in privatizacije, ter na trgovino z dobrinami, ki jih ZRJ potrebuje pri obnovi države, je še pojasnil Horvath.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Hrvaški predsednik v Nemčiji
26. 10. 2000 00.00
Ena izmed prednostih nalog hrvaške vlade je tudi vzpostavitev ugodnejših pogojev za tuje naložbe. Pri tem je pozornost namenjena predvsem nemškim naložbam, tudi na področju turizma, je na pogovorih z nemškim predsednikom Johannesom Rauom izjavil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je danes začel dvodnevni obisk v Nemčiji.
Španski prvoligaš bo zamenjal trenerja
24. 10. 2000 00.00
Nekdanji španski reprezentančni selektor Javier Clemente je izgubil službo pri španskemu prvoligašu, Real Sociedadu iz San Sebastiana. Za 50-letnega Baska sta bili usodni zadnji dve srečanji omenjenega moštva v domačem prvenstvu, saj so njegovi varovanci najprej doma izgubili z Barcelono z 0:6, v gosteh pa še z 1:4 proti Rayi Vallecanu, kar jih trenutno uvršča šele na 18. mesto.
Lahka poli Perutnine Ptuj
24. 10. 2000 00.00
Perutnina Ptuj bo z jutrišnjim dnem na tržišče poslala nov izdelek, ki so ga pripravili v razvojnih oddelkih. Gre za "lahko poli, s katerim želijo v Perutnini Ptuj stopiti še korak bližje sodobnemu načinu prehranjevanja, ki ga narekuje prevladujoči življenjski stil." Potem ko so pred kratkim tej priljubljeni posebni klobasi prenovili podobo in ji nadeli prijaznejši ovitek, pa so sedaj v Perutnini poskrbeli še za eno novost - lahko poli, ki so jo novinarjem predstavili na današnjem delovnem zajtrku.
Luka Koper v prvih osmih mesecih tega leta
12. 10. 2000 00.00
Ladijski pretovor družbe Luka Koper v prvih osmih mesecih letos je znašal 6,4 milijone ton in je bil za 12 odstotkov nad načrtovanim obsegom. Skupni pretovor je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 11 odstotkov, tranzitni promet pa se je v primerjalnem obdobju povečal za 10 odstotkov, in sicer z Avstrijo za pet odstotkov, s Hrvaško za osem, z Madžarsko za tri, z Nemčijo za sedem odstotkov in z ostalimi državami bivše Jugoslavije za 43 odstotkov, so sporočili iz Luke Koper.
Letni imenik v elektronski obliki
11. 10. 2000 00.00
Ljubljanska borza je pripravila drugo izdajo publikacije Letni imenik in analiza vrednostnih papirjev Ljubljanske borze, ki je tokrat prvič predstavljena v elektronski obliki. Objavljena je na spletnih straneh borze in tako brezplačno dostopna vsem, ki se zanimajo za naložbe v dolgoročne vrednostne papirje. Letni imenik ponuja na enem mestu v pregledni obliki zbrane najpomembnejše informacije o večini vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi. Publikacija vsebuje vse delnice, ki so bile uvrščene v borzno kotacijo do konca avgusta 2000.
Terme Čatež tudi ob morju
05. 10. 2000 00.00
Delniška družba Terme Čatež je v hotelu Koper predstavila potek celovite obnove hotelskega kompleksa Žusterna, katere vrednost ocenjujejo na dve milijardi tolarjev. Terme Čatež so širitev zunaj svoje matične lokacije zastavile pred dvema letoma z nakupom večinskega deleža in kasnejše pridružitve delniške družbe Hoteli Koper, nadaljujejo pa jo v Žusterni z obnovo hotelskega objekta, nadgradnjo bazenskega kompleksa in z gradnjo podzemne garažne hiše. Odprtje hotela in depandanse z 270 ležišči, bazenskega kompleksom s 3500 kvadratnimi metri vodnih površin in garažne hiše s 150 parkirnimi mesti je izvršni direktor marketinga in prodaje Term Čatež Matjaž Tavčar napovedal za februar 2001, potem ko so se obnovitvena dela na lokaciji začela pred mesecem dni. Prvo leto poslovanja mestnega hotela Koper je direktorica Mojca Kačinari ocenila dobro in napovedala povprečno 50?odstotno zasedenost zmogljivosti v letu, kar pomeni 15.000 nočitev do konca leta.
Telekom letos z manjšim dobičkom od pričakovanega
15. 09. 2000 00.00
Nadzorni svet Telekoma je danes obravnaval rebalans letošnjega poslovnega načrta, ki ga je nedavno sprejela uprava podjetja. Kot je poročal Radio Slovenija, bo imelo podjetje zaradi nižjih prihodkov na voljo tudi manj denarja za naložbe, odpadle pa bodo tudi napovedane še neuresničene dokapitalizacije hčerinskih družb Mobitela in Siola. Gospodarski kolegij predsednika vlade pa se je danes seznanil z modelom nadaljnje privatizacije Telekoma, ki ga je pripravila londonska svetovalna družba Price Waterhouse Cooper's. Ker bo Telekom letos zabeležil slabše poslovne rezultate, se bo samo obseg načrtovanih naložb skrčil za približno 10 milijard tolarjev. Številke tudi kažejo, da bodo letošnji prihodki iz poslovanja Telekoma dosegli okoli 82 milijard tolarjev ali za dobrih osem milijard manj od načrtovanega, kljub vsemu pa bodo za 13 odstotkov višji kot lani. Krepko nižji bo tudi čisti dobiček - po rebalansu naj bi bil ta 8,6 milijarde tolarjev- ali skoraj 7 milijard tolarjev manj od načrtovanega. Razlogi za tolikšen izpad prihodka naj bi bili zlasti v učinku znižanja neto cen zaradi uvedbe DDV in spremembe tarifnega sistema decembra lani, je še poročal Radio Slovenija. Čeprav podrobnosti privatizacije Telekoma javnosti še niso znane, pa naj bi omenjena londonska družba po poročanju Radia Slovenija, ki se sklicuje na neuradne vire, pripravila kar tri različice, tudi z možnostjo prodaje dela državnega deleža, a ne več kot 15-odstotnega. Država naj bi tako vsekakor zadržala večinski delež. Britanci tudi predlagajo, da bi s kotacijo Telekomovih delnic na borzi počakali oziroma da naj se privatizacija udejani sočasno z uvrstitvijo telekomovih delnic na ljubljansko borzo.
Prenovljena zbirka čebelarskega muzeja
10. 09. 2000 00.00
Radovljiški čebelarski muzej je danes vnovič odprl prenovljeno stalno zbirko in tako zaokrožil praznovanje 40-letnice. Novosti zbirke so kronološka postavitev ter dodatni poudarki na pomembnih čebelarjih.
Zelena luč za prevzem VoiceStream Wireless
07. 09. 2000 00.00
Ameriški protimonopolni urad je dal zeleno luč nemškemu telekomunikacijskemu operaterju Deutsche Telekom za prevzem ameriškega ponudnika mobilne telefonije VoiceStream Wireless. S tem je največja evropska telekomunikacijska družba Deutsche Telekom korak bližje nastopu na severnoameriškem trgu, vendar morata prevzem, vreden 46 milijard ameriških dolarjev, dovoliti še Zvezna komisija za komunikacije in Odbor za tuje naložbe v Združenih državah Amerike. Deutsche Telekom si od prevzema mobilnega operaterja VoiceStream Wireless veliko obeta, saj se trg mobilne telefonije v ZDA nenehno širi. Vendar pa je načrtovani prevzem dobil politične razsežnosti, ko je 30 senatorjev v Washingtonu od Zvezne komisije za komunikacije zahtevalo, naj preuči, kako lahko prevzem telekomunikacijskih podjetij iz ZDA s strani kateregakoli tujega podjetja vpliva na državno varnost. Senator iz Južne Karoline Ernest Hollings pa je celo predlagal zakonodajo, ki bi prepovedovala tujim podjetjem, ki so v več kot 25-odstotni lasti svoje države, da bi prevzemala telekomunikacijske posle v ZDA. Na Deutsche Telekomu, ki je v 58-odstotni državni lasti, upajo, da se bo zaskrbljenost polegla ob dejstvu, da bi po prevzemu ameriškega mobilnega operaterja VoiceStream Wireless Nemčija bila le še 45-odstotni lastnik Deutsche Telekoma. Z združitvijo, ki so jo napovedali že julija, se morajo strinjati tudi delničarji mobilnega operaterja VoiceStream Wireless.
Pivovarna Laško in Radenska o nakupu Prerade
06. 09. 2000 00.00
Potem ko je uprava Ljubljanske borze včeraj začasno zaustavila trgovanje z rednimi delnicami Pivovarne Laško in Radenske, sta ti dve družbi danes skladno s slovenskim zakonom o trgu vrednostnih papirjev in pravili Ljubljanske borze javno objavili podrobnosti. Neobjava podrobnosti o domnevno sklenjenem poslu je bila namreč razlog za zaustavitev trgovanja, borza pa je s tem želela zaščititi interese investitorjev. Kot sta skupaj zapisali družbi, je bila Pivovarna Laško 31. avgusta letos izbrana po sklepu hrvaškega sklada za privatizacijo kot kupec delniške družbe Prerada Split in pridobila pravico do nakupa delnic ter tako postala lastnica 63 odstotkov osnovnega kapitala te družbe. V lastniški strukturi Prerade iz Splita je udeležena tudi Radenska iz Radencev, ki ima v lasti 20 odstotkov osnovnega kapitala te družbe.
Triglav vodilni delničar zavarovalnice v Črni gori
02. 09. 2000 00.00
Največja zavarovalniška družba v Sloveniji Zavarovalnica Triglav je po pisanju Pobjede vložila 5 milijonov nemških mark v Lovčen zavarovanje in tako postala lastnica 27,43 odstotka kapitala te črnogorske zavarovalniške družbe.
Sestali se bodo delničarji Simobila
27. 08. 2000 00.00
Delničarji Simobila se bodo jutri na sedežu družbe v Ljubljani sestali na 9. skupščini. Odločali bodo o predlogu, ali je uprava tega operaterja mobilne telefonije dolžna omogočiti predvidenim kupcem popolno poslovno analizo družbe in jim predložiti na vpogled vse akte družbe, pogodbe in listine, na katere se akti družbe sklicujejo, pogodbe med družbo in tretjimi, ostale pogodbe v zvezi z družbo ter ostalo poslovno dokumentacijo in listine družbe. Kot je znano, je avstrijski operater mobilne telefonije Mobilkom delničarjem Simobila nedavno uradno posredoval svojo ponudbo za odkup delnic, ki jo je 22. julija letos del delničarjev tudi sprejel. Po neuradnih podatkih naj bi Mobilkom za delnico Simobila ponudil 4400 tolarjev oziroma tri- do štirikratnik sredstev, ki so jih delničarji vložili v Simobil. V sodni register je vpisanih 9,3 milijona Simobilovih delnic. Od teh je vsaka nominalno vredna 1000 tolarjev, celoten Simobil pa naj bi bil vreden 40,9 milijarde tolarjev. Če bi avstrijskemu Mobilkomu uspel nakup večinskega, predvidoma 53- odstotnega deleža Simobila v vrednosti približno 22 milijard tolarjev, bi bil to verjetno največji tuji prevzem v Sloveniji doslej. Simobil ima trenutno približno desetodstotni tržni delež in prek 70.000 uporabnikov. Delniška družba Simobil je bila ustanovljena decembra 1997, oktobra 1998 pa je s slovensko vlado podpisala koncesijsko pogodbo. Največji posamični delničar družbe je bila konec julija švedska Telia, ki je imela v lasti 29,3 odstotka delnic, po 17,5 odstotka sta imela pid Kmečka družba in Istrabenz, po 11,6 odstotka Iskratel in Intereuropa, Probanka in Medaljon sta bila lastnika vsak po pet odstotkov delnic, Telmont pa preostalih 2,4 odstotka. Simobil je lani ustvaril 2,3 milijarde prihodkov od prodaje in 1,8 milijarde tolarjev izgube, ki pa je predvsem posledica stroškov, potrebnih za zagon projekta, ter obsežnih investicij. Celotne naložbe družbe so ob koncu lanskega leta dosegla 12 milijard tolarjev.
Večje investicije v tujino
14. 08. 2000 00.00
Države članice EU so v letu 1999 v tujino investirale 490 milijard evrov. Od tega so 240 milijard evrov oz. skoraj polovico denarja vložile v pridružene članice EU. Kot poroča Eurostat, je EU lani v tujino investirala 41 odstotkov več denarja kot v letu 1998.
IMP Klima montaža gradi v Sarajevu
03. 08. 2000 00.00
Ljubljansko podjetje IMP Klima montaža in sarajevska farmacevtska družba Bosnalijek sta včeraj v Sarajevu sklenili sporazum o izgradnji čistih prostorov v okviru rekonstrukcije in posodobitve obratov za proizvodnjo trdih oralnih tablet. Vrednost naložbe, ki bo s pomočjo posojila Svetovne banke dokončana februarja 2001, je okrog 3,5 milijona mark, je za STA povedala direktorica podjetja IMP Klima montaža Branka Babič.
IMP Klima montaža gradi v Sarajevu
02. 08. 2000 17.30
Ljubljansko podjetje IMP Klima montaža in sarajevska farmacevtska družba Bosnalijek sta včeraj v Sarajevu sklenili sporazum o izgradnji čistih prostorov v okviru rekonstrukcije in posodobitve obratov za proizvodnjo trdih oralnih tablet. Vrednost naložbe, ki bo s pomočjo posojila Svetovne banke dokončana februarja 2001, je okrog 3,5 milijona mark, je za STA povedala direktorica podjetja IMP Klima montaža Branka Babič.
Kmečka družba z naložbami v tujini
20. 07. 2000 15.00
Kmečka družba je kot prva slovenska družba za upravljanje od Agencije za trg vrednostnih papirjev dobila dovoljenje za naložbe v tujini. V strukturi portfelja vzajemnega sklada lahko tuji vrednostni papirji dosežejo največ 10 odstotkov, s prvimi naložbami izven Slovenije pa bo Kmečka družba začela 20. avgusta.
Snoopyjev park v Hong Kongu
07. 07. 2000 09.28
V Hong Kongu bodo avgusta odprli prvi tematski park o priljubljenem risanem junaku, psu Snoopyju, na azijskih tleh.
Začetek prvega vrha EU - Indija
28. 06. 2000 16.48
Evropska unija in Indija sta danes v Lizboni začeli prvo vrhunsko srečanje, namenjeno povečanju dinamike v dvostranskih političnih in trgovinskih odnosih. Indijski premier Atal Behari Vajpayee se je tako na čelu indijske delegacije sestal s predsedujočim EU, portugalskim premierom Anotniom Guterresom, ter s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem.
Mercator ne bo izplačal dividend
17. 06. 2000 12.17
Ob 66-odstotni zastopanosti osnovnega kapitala so delničarji Poslovnega sistema Mercator sprejeli letno poročilo za leto 1999. V nadaljevanju zasedanja skupščine so sprejeli sklep o razporeditvi dobička družbe za leto 1999 v višini 2,954 milijarde tolarjev. V rezerve družbe bodo razporedili 2,633 milijarde tolarjev, 321 milijonov tolarjev pa bodo namenili za oblikovanje sklada lastnih delnic za primer, da se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezanih družb.
Naložbe DaimlerChryslerja
15. 06. 2000 21.28
Nemško-ameriška družba DaimlerChrysler bo v tovarno v Windsorju, kjer izdelujejo tovorna vozila in manjše tovarnjake ter prilubljene pick-upe, vložil milijardo dolarjev. Družba namerava tovarno povečati za trikrat, tako da bo lahko poleg omenjenega programa vozila proizvajala tudi manjša terenska vozila, ki so v ZDA zelo popularna.