napad na ZDA
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Osem mrtvih v napadu
14. 02. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je med današnjim obiskom v Turčiji v zvezi z napadom na izraelski avtobusni postaji v bližini Tel Aviva zatrdil, da je šlo po dosedanjih podatkih za nesrečo in ne za napad na izraelske vojake in civiliste. V incidentu je umrlo osem izraelskih vojakov in civilistov, 20 pa je bilo ranjenih. Po Arafatovih trditvah namreč Palestinci nasprotujejo ubijanju ljudi. Izrael pa je Arafatu pripisal odgovornost za incident.
Senator Specter ugiba o ponovnem impeachmentu Clintona
12. 02. 2001 00.00
Republikanski senator Arlen Specter je na televiziji Fox glasno razmišljal, da bi proti nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu lahko znova sprožili postopek impeachmenta. Specter sicer ni predlagal, da bi ga uvedli, vendar je izrazil mnenje, da je to možno. Njegov republikanski kolega Don Nickles pa je za CNN zavrnil ugibanja o novem impeachmentu, vendar dejal, da ima kongres na voljo druge oblike kaznovanja Clintona. Nov izbruh jeze republikancev, tokrat pa tudi številnih demokratov, si je Clinton zaslužil zaradi sporne pomilostitve milijarderja Marca Richa, ki je pred 17 leti pobegnil v Švico, da bi se izognil pregonu zaradi davčne utaje in trgovanja z režimi, ki so bili pod embargom.
Strelec pred Belo hišo obtožen napada
10. 02. 2001 00.00
Ameriško tožilstvo je proti 47-letnemu Robertu Pickettu, ki je v sredo sprožil preplah pred Belo hišo v Washingtonu, vložilo obtožnico zaradi napada, za kar mu grozi največ deset let zapora in denarna kazen do 250.000 dolarjev. V preiskavi so ugotovili , da je Pickett v sredo dvakrat sprožil pištolo ob oddaljeni ograji na južnem koncu ozemlja Bele hiše, dokler ga ni eden od pripadnikov tajne službe ustrelil v koleno desne noge. Picketta so prepeljali v bolnišnico, kjer bo ostal še teden dni, dokler ne bo dovolj zdrav, da ga premestijo v zapor.
Strelec na Belo hišo psihopat
08. 02. 2001 00.00
Pripadniki ameriške tajne službe, ki je zadolžena za varovanje predsednika ZDA, so sinoči opravili preiskavo hiše 47-letnega Roberta Picketta v Evansvillu v Indiani, ki je pri Beli hiši v Washingtonu poskušal preplezati ograjo. Picketta so varnostniki onesposobili s strelom v koleno desne noge in ga odpeljali v bolnišnico George Washington, kjer so mu nudili prvo pomoč. Doslej se je izvedelo, da je bil Pickett v preteklosti na zdravljenu zaradi duševnih motenj ter imel neporavnane račune z zvezno davčno službi (IRS), od koder so ga odpustili, sam pa je sprožil neuspešno tožbo. Doslej naj bi poslal več pisem na naslove različnih politikov s pritožbami na račun IRS.
Začetek procesa proti teroristom
05. 02. 2001 00.00
V New Yorku se v ponedeljek začenja sodni proces proti štirim obtožencem za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998 ter široki zaroti proti Američanom po vsem svetu, ki naj bi jo vodil Osama bin Laden. Newyorški proces bo ogromen tudi za ameriške standarde, saj obtožnica proti skupaj 22 osebam zajema več kot 140 strani, priče pa prihajajo iz šestih različnih držav. Na zatožni klopi so sicer le štiri osebe, medtem ko jih je 13 na čelu z bin Ladnom še vedno na prostosti. Od preostale peterice se trije v britanskih zaporih borijo proti izročitvi ZDA, dva pa sta že v New Yorku.
Cohen predstavil poročilo o terorizmu
10. 01. 2001 00.00
Ameriški obrambni minister William Cohen je v Pentagonu predstavil poročilo skupine strokovnjakov o terorističnih grožnjah ameriškim enotam po svetu. Poročilo, ki so ga začeli sestavljati po terorističnem napadu na ameriški rušilec Cole v jemenskem Adenu 12. oktobra 2000, priporoča izboljšanje obveščevalne dejavnosti in sodelovanja med vladnimi agencijami ter jasna navodila ameriškim vojakom o terorističnih grožnjah. Cohen je menil, da bo v prihodnosti verjetno prihajalo do vse večjega števila terorističnih napadov na ameriške vojake po svetu, zato se bo potrebno nanje ustrezno pripraviti.
ZDA ponovno odprle veleposlaništvo v Rimu
08. 01. 2001 00.00
ZDA so danes ponovno odprle veleposlaništvo v Rimu, potem ko je bilo to tri dni zaprto zaradi terorističnih groženj. Veleposlaništvo je po natančnem pregledu varnostnega položaja ponovno odprto za javnost, so zapisali v sporočilu za javnost.
ZDA zaprle veleposlaništvo v Rimu
07. 01. 2001 00.00
Ameriška ambasada v Rimu je že od petka zjutraj zaprta. Trije alžirski teroristi naj bi namreč za petek načrtovali samomorilski napad na veleposlaništvo. Gre za tri člane teroristične organizacije Osame Bin Ladna, od katerih naj bi se eden nameraval z eksplozivom vreči v stavbo ameriškega veleposlaništva v Rimu in povzročiti eksplozijo.
ZDA odločneje proti terorizmu
15. 12. 2000 00.00
Včeraj so sporočili iz Washingtona, da bodo ZDA okrepile svoja prizadevanja v boju proti terorizmu v svetu in tudi v naslednjih dveh letih razširile svoj program Nagrada za pravičnost. Neimenovan predstavnik State Departmenta je dejal, da bo poudarek tega programa še vedno na preprečevanju terorističnih dejanj po svetu.
Al Gore se ne bo predal
24. 11. 2000 00.00
Odvetniki demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora so v četrtek napovedali, da se njihova stran ne bo kar tako predala, četudi jim do nedelje ali ponedeljka ne bo uspelo zbrati zadosti ponovno preštetih glasov, da bi v tekmi za predsednika ZDA na Floridi premagali kandidata republikancev Georga Busha mlajšega. Gorov tabor je v četrtek doživel hud udarec, ko je vrhovno sodišče Floride zavrnilo njihovo zahtevo po izdaji ukaza o ročnem preštevanju glasov v okrožju Miami Dade, ki se je odločilo, da zaradi časovne stiske ne bo dokončalo dela. Gorovi odvetniki so napovedali, da bodo najkasneje v ponedeljek vložili pritožbo, če bodo izgubili bitko za ponovno preštevanje glasov v Miami Dade. Ameriški podpredsednik se je medtem obrnil na vrhovno sodišče ZDA in vložil pisno zahtevo, da sodišče zavrne Bushevo pritožbo o neustavnosti ročnega preštevanja glasov.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Arafat prosi Putina za posredovanje
22. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes zaprosil za posredovanje v krizi na Bližnjem vzhodu. Kot je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, je Arafat Putina v pismu prosil, naj doseže konec izraelske agresije proti palestinskemu ljudstvu.
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Mohamedova vojska odgovorna za napada v Jemnu
13. 10. 2000 00.00
Po včerajšnji eksploziji na ameriškem rušilcu USS Cole se je danes zgodil še bombni napad na britansko veleposlaništvo v Sani, ki pa ni terjal žrtev.
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Bombni napad v Trstu
17. 09. 2000 00.00
Na sedež zunanjetrgovinskega inštituta v Trstu so danes ponoči neznanci izvedli bombni napad, ki je povzročil škodo na zunanjem pročelju zgradbe. Odgovornost za napad je prevzela organizacija Teritorialne antiimperialistične celice (NTA), naslednica levičarskega podtalnega gibanja Rdeče brigade.
Iz Zahodnega Timorja evakuirali vse sodelavce ZN
07. 09. 2000 00.00
Dan po umoru treh sodelavcev Visokega komisarjata Združenih narodov za begunce (UNHCR) na Zahodnem Timorju s strani indonezijskih oboroženih milic, so ZN od tam umaknili več kot 100 sodelavcev ZN in drugih mednarodnih organizacij ter jih prepeljali na Vzhodni Timor, ki je pod nadzorom ZN, in na Bali. Medtem pa so oblasti na Zahodnem Timorju aretirale 14 osumljencev, ki jih povezujejo z včerajšnjim napadom. Iz UNHCR so potrdili, da so bili trije ubiti sodelavci iz ZDA, Etiopije in Hrvaške. Enega sodelavca še pogrešajo. Hrvaška tiskovna agencija Hina je poročala, da je ubiti Hrvat 29-letni Pero Šimundža iz Splita, ki je na začetku leta kot sodelavec UNHCR odšel na Zahodni Timor. Varnostni svet ZN je napad ostro obsodil in vlado v Džakarti pozval, naj odločno ukrepa proti oboroženim milicam.
Povračilni letalski napad na Irak
03. 09. 2000 00.00
Predstavniki ameriške vojske so potrdili, da so včeraj letala NATO napadla nekaj ciljev v južnem Iraku in se varno vrnila v baze. "Napadi so odgovor na protiletalski ogenj Iračanov na letala koalicije, ki so delovala v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN", so sporočili z ameriške centralne komande v letalski bazi Macdill na Floridi. Predstavniki ZDA so dejali, da je bil namen 'zmanjšati zmožnost Iraka, da bi ogrožal letala in pilote koalicijskih sil, ki kontrolirajo področje prepovedano za polete v Iraku. Zadnji tak napad se je zgodil 30. avgusta. Britanija je izjavila, da v sobotnih napadih niso sodelovala njena letala.
Začetek nacionalne konvencije demokratov
15. 08. 2000 00.00
V Los Angelesu se je sinoči začela 43. nacionalna konvencija ameriške demokratske stranke, na kateri naj bi 5000 delegatov za predsedniškega kandidata stranke na ameriških volitvah uradno potrdilo Ala Gora. Vrhunec prvega dne konvencije je bil poslovilni govor dosedanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je poudaril zasluge podpredsednika Gora, njun osemletni mandat v Beli hiši pa ocenil kot pozitivnega. Clinton je pred navdušeno množico v dvorani Staples centra Gora označil kot človeka, ki je najbolj primeren, da kot njegov naslednik zagotovi blaginjo, napredek in mir. Pred Clintonom je na konvenciji nastopila tudi prva dama ZDA Hillary Clinton, ki je prišla na oder ob spremljavi melodije Franka Sinatre "New York, New York", kar je v skladu z njeno kandidaturo za zvezno senatorko iz države New York. Tudi Hillary je navzoče in volivce pozvala, naj volijo za Gora, ki bo svoj vrhunec konvencije doživel v četrtek, ko bo po uradni razglasitvi za kandidata opravil govor z upanjem, da mu bo uspelo ujeti republikanskega kandidata Georga Busha, ki še vedno vodi v javnomnenjskih raziskavah. V sredo naj bi imel svoj nastopni govor tudi podpredsedniški kandidat demokratov, senator iz Connecticuta Joseph Lieberman.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
ZDA obsodile napad na Draškovića
17. 06. 2000 15.01
Črnogorska policija je po uradnih podatkih sinoči priprla domnevne atentatorje vodje Srbskega gibanja obnove Vuka Draškovića. Namestnik črnogorskega notranjega ministra Vuk Bošković je za državno televizijo povedal, da so priprli storilce in njihove pajdaše, vendar še ne vedo, kdo je ukazal atentat. Po poročanju srbske tiskovne agencije Beta Bošković ni omenjal niti imen, niti števila priprtih.
Protesti proti zaprtju medijev
18. 05. 2000 16.01
V posredovanju policije v središču Beograda je bilo sinoči ranjenih šest oseb, od tega dve huje. Policija je demonstrante, ki so se zbrali pred stavbo opozicijske televizijske postaje Studio B, napadla z gumijevkami, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta. O demonstracijah opozicije so poročali tudi iz Novega Sada, Smedereva, Jagodine in drugih srbskih mestih. Proti zaprtju Studia B ter neodvisnih radijskih postaj B2-02 in Radio Indeks je protestiralo med 15.000 in 30.000 demonstrantov.
Strah pred ponovitvijo Columbine
20. 04. 2000 10.21
V ZDA danes vlada posebna zaskrbljenost pred povečanimi izbruhi nasilja po šolah, saj sta dva šolarja 20. aprila lani na srednji šoli Columbine v mestu Littleton v zvezni državi Colorado pobila 13 ljudi, na koncu pa so sodila sama. Strah je upravičen, saj so policisti doslej posredovali že v dveh primerih, ko so šolarji pripravljali ponovitev pokola iz Littletona.
Kitajska vztraja pri kaznovanju
10. 03. 2000 13.28
Kitajska vztraja pri kaznovanju zveze NATO za napad na kitajsko veleposlaništvo v Beogradu maja lani. Kitajski zunanji minister Tang Jiaxuan je na včerajšnji tiskovni konferenci ob plenarnem zasedanju ljudske skupščine v Pekingu povedal, da bi se morali sicer obe strani dogovoriti o odškodnini za žrtve in materialni odškodnini.
Puff Daddyja izpustili proti plačilu kavcije
28. 12. 1999 19.58
Znanega rap glasbenika Seana Combsa, bolj znanega kot Puff Daddyja, so danes proti plačilu kavcije 10.000 dolarjev izpustili iz zapora. Obtožen je nezakonitega posedovanja strelnega orožja, tako da bo 14. februarja moral pred sodnike. Puff Daddy je po izpustitvi že zatrdil, da nima orožja in da so obtožbe proti njemu lažne.
Srbski radikalci obtožujejo Francijo
27. 11. 1999 21.44
Vodja ultranacionalistične stranke ter namestnik srbskega premiera Vojislav Šešelj je danes Francijo obtožil, da ta namerava odstraniti jugoslovansko vodstvo, v izjavi, ki jo je posredovala tiskovna agencija Tanjug pa je še zapisano, da ZDA >>dirigira<< najnovejšo protisrbsko kampanjo. Izjava je bila objavljena dva dni po aretaciji petih >>francoskih vohunov<<, sicer srbske narodnosti, ki so nameravali izvesti atentat na jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. V izjavi je še zapisano, da francoska vlada uporablja vsa sredstva, da bi očrnila srbsko ljudstvo in državo. Francoski režim, kot tudi vsi drugi evropski režimi, so le sredstvo v rokah Američanov za širitev nacističnih ciljev po celi Evropi. Francija je že včeraj trditve zavrnila kot nesmiselne.
Albrightova obsodila napad na Grozni
23. 10. 1999 20.14
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je danes obsodila četrtkov napad na Grozni, v katerem je po navedbah čečenskih virov umrlo 137 oseb, in napovedala, da se želi o napadu pogovoriti z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom.
Nameren napad na kitajsko veleposlaništvo?
18. 10. 1999 21.45
Uradni Washington je danes odločno zanikal pisanje britanskega časnika Observer, ki trdi, da je bil napad na kitajsko veleposlaništvo med Natovo operacijo proti Jugoslaviji načrtovan. Kot piše Observer, naj bi šlo za skrbno načrtovano akcijo, saj naj bi bila v kitajskem veleposlaništvu tudi srbska vojska in od tam svojim enotam na terenu pošiljala sporočila.