napad na ZDA
Pjongjang zavrnil prošnjo ZDA o pregledu podzemnega skladišča
09. 11. 1998 13.02
Severna Koreja je danes zavrnila prošnjo ZDA po pregledu podzemnega skladišča, v katerem naj bi hranili dele za izdelavo jedrskega orožja. Ameriško prošnjo je Pjongjang ocenil kot žalitev in ''poseganje v notranje zadeve države''.
Izraelska tajna služba svari pred napadi Hamasa
15. 10. 1998 10.10
Izraelski tajni agentje so svoje palestinske kolega obvestili, da naj bi radikalno islamsko gibanje Hamas v naslednjih dneh načrtovalo napad v Izraelu ali na zasedenih ozemljih. Napad naj bi sovpadal z bližnjevzhodnih vrhunskim srečanjem v ZDA, je danes poročal izraelski časnik Ha'aretz.
Ameriški uslužbenci se vračajo v BiH
14. 10. 1998 12.42
Veleposlaništvo ZDA v Sarajevu je vsem ameriškim uslužbencem danes dovolilo, da se vrnejo v srbski del Bosne in Hercegovine, ki so ga zapustili zaradi nevarnosti povračilnih ukrepov po napovedanem napadu zveze NATO na vojaške cilje v ZR Jugoslaviji. Z nemškega veleposlaništva pa so sporočili, da še ne nameravajo ponovno odpreti urada v Banja Luki, ki so ga zaprli pred nekaj dnevi.
NATO pooblastil generala Clarka za razporeditev sil
13. 10. 1998 09.36
S ponoči sprejeto odločitvijo so politične oblasti zveze NATO vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ameriškega generala Wesleya Clarka, pooblastile, da ustrezno razporedi sile in jih pripravi na začetek napadov. Clark ima na razpolago okrog 430 letal, od katerih so jih večino, okrog 230, prispevale ZDA. Med temi so tudi bombniki B52, ki bodo ob morebitnem napadu prvič resnično uporabljeni v akciji. Jugoslovanska vojska ima glede na zahodne vire na razpolago 80 letal. Pred odločitvijo za napad poveljnik pri generalnemu sekretarju še enkrat preveri, če je politična odločitev za posredovanje še veljavna.
Pentagon poslal 20 dodatnih letal v Evropo
11. 10. 1998 09.37
Ameriški sekretar za obrambo je v soboto ukazal poslati šest bombnikov B-52, 13 letal za prevoz goriva in eno izvidniško letalo proti Evropi. Omenjena letala so namenjena proti Veliki Britaniji in so del 260 zračnih plovil, ki so jih ZDA predvidele za Natov poseg na Kosovu.
Eden glavnih osumljencev za napad v Nairobiju že v ZDA?
27. 08. 1998 10.16
Enega glavnih osumljencev za napad na ameriško veleposlaništvo v Nairobiju 7. avgusta Jemenčana Mohameda Halida so prepeljali v ZDA, poroča v današnjih izdajah kenijsko časopisje.
Američani od Libije zahtevali, naj Nizozemski izroči dva osumljenca iz Libije
27. 08. 1998 08.56
Ameriško zunanje ministrstvo je, potem ko je Tripoli sprejel ameriško-britanski predlog, od Libije zahtevalo, naj Nizozemski izroči dva Libijca, ki sta osumljena, da sta izvedla napad na letalo družbe Pan Am leta 1988. ZDA in Velika Britanija sta predlagali, da bi Libijcema sodili na Nizozemskem, sojenje pa bi vodil škotski sodnik in bi potekalo v skladu s škotskim pravom. Vodja britanske diplomacije Robin Cook je odločitev Libije, da predlog sprejme, pozdravil, poudaril pa je, da je treba odgovor Tripolija še preučiti, da bi preverili, ali morebiti ne vsebuje kakšnih novih zahtev. V eksploziji ameriškega letala nad krajem Lockerbie je umrlo 270 ljudi.
Preiskava o četrtkovem napadu ZDA na tovarno zdravil v Sudanu
24. 08. 1998 12.40
Petnajst članic Varnostnega sveta ZN se bo na zahtevo Sudana danes sestalo za zaprtimi vrati, da bi preučile njegovo zahtevo po sprožitvi preiskave o četrtkovem napadu Združenih držav na tovarno zdravil v sudanski prestolnici Kartum, za katero Washington trdi, da je proizvajala kemično orožje. Sudanski zunanji minister Mustafa Osman Ismail je sinoči potrdil, da je Sudan pripravljen sprejeti ameriško preiskovalno komisijo, ki bi preiskala tovarno. Sudanski premier Omar El-Bešir pa je sinoči potrdil, da Sudan pričakuje nove ameriške napade in dejal, da bo Kartum dokazal, da je ameriški predsednik Bill Clinton lagal, da bi opravičil ameriški napad na tovarno zdravil. Uradna sudanska tiskovna agencija je poročala, da Sudan razmišlja o tem, da bi spor o naravi proizvodnje omenjene tovarne predali pred mednarodno sodišče v Haagu. Ameriški tednik Newsweek pa je v današnji izdaji poročal, da imajo ameriške obveščevalne službe vzorce proizvodov te tovarne, med drugim tudi kemični agent, ki je del živčnega plina XV.
Odzivi na ameriški napad v Sudanu in Afganistanu
21. 08. 1998 11.07
V prvih odzivih na nocojšnji ameriški letalski napad na teroristična oporišča v Sudanu in Afganistanu večina držav izraža podporo ZDA; Moskva, ki sicer razmere še preučuje, pa je po poročanju ruske agencije Interfax poudarila, da ostro nasprotuje vsakršnemu vmešavanju v afganistanski konflikt.
ZDA vračajo udarec
21. 08. 1998 10.36
Združene države Amerike so sinoči izvedele zračne napade na šest krajev ''najpomembnejšega središča za usposabljanje'' islamskih teroristov v Afganistanu, 120 kilometrov južno od prestolnice Kabul blizu meje s Pakistanom, in na farmacevtsko tovarno v sudanski prestolnici Kartum, v kateri naj bi izdelovali kemično orožje.
Sudan potrdil ameriške letalske napade in zanikal, da bi imel kemične tovarne; Ben Laden naj bi napad preživel
20. 08. 1998 10.10
Sudanska vlada je potrdila, da so ameriška letala nocoj streljala na cilje v prestolnici Kartum, tudi na farmacevtsko tovarno, ni pa omenila morebitnih žrtev. Sudanski notranji miniser Abdul Rahim je za ameriško televizijsko mrežo CNN izjavil, da sta dve ameriški letali na severu Kartuma izvedli tri ali štiri napade in zadeli farmacevtsko tovarno Shifa, ki je v ''zasebni'' lasti.
ZDA so izvedle letalski napad na oporišča teroristov v Sudanu in Afganistanu
20. 08. 1998 10.09
Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da so Združene države Amerike kot povračilni ukrep zaradi atentatov na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji 7. avgusta danes izvedle letalski napad na oporišča teroristov v Sudanu in Afganistanu. V Afganistanu so ameriška letala zadela teroristično oporišče, v Sudanu pa skladišče kemičnega orožja.
Nove grožnje islamskih skupin ZDA
19. 08. 1998 15.20
Skupina, ki sebe imenuje Islamska mednarodna fronta za boj proti Judom in križarjem, je objavila nove grožnje Združenim državam Amarike, v današnji izdaji piše dnevnik Al-Hajat v arabskem jeziku, ki izhaja v Londonu. Omenjene grožnje, da se bodo ''nedavne akcije v okviru svetega boja proti ZDA nadaljevale, vse dokler se ameriške sile ne bodo umaknile z muslimanskih ozemelj'', so prejeli v časnikovem uredništvu v Kairu.
Najmanj 149 mrtvih v petkovem bombnem napadu v Nairobiju
09. 08. 1998 09.23
Po petkovem bombnem napadu na ameriško veleposlaništvo v kenijski prestolnici Nairobi so reševalci do danes odkrili 149 smrtnih žrtev, se je izvedelo iz bolnišnic in policijskih krogov v Nairobiju. V napadu je bilo ranjenih skoraj 4300 ljudi. Televizija je poročala, da so reševalci sinoči izpod ruševin potegnili dva preživela. V reševalni akciji sodeluje tudi 180 izraelskih strokovnjakov, Francija je v Kenijo poslala zdravniško ekipo ter tono živil, nemški Rdeči križ pa bo na kraj nesreče danes poslal krvno plazmo in druge medicinske pripomočke. Ameriška veleposlanica v Nairobiju Prudence Bushnell je povedala, da bo vzroke napada preučilo več kot 500 preiskovalcev in varnostnih uslužbencev. Ameriški predsednik Bill Clinton pa je sinoči v Washingtonu poudaril, da bodo ZDA nadaljevale boj proti terorizmu in storile vse, da najdejo osebe, odgovorne za napad.
Clinton močno zaskrbljen zaradi napadov na veleposlaništva; v Nairobiju aretirali osumljenca
07. 08. 1998 15.50
Ameriški predsednik Bill Clinton je močno zaskrbljen zaradi bombnih eksplozij pred ameriškima veleposlaništvoma v Keniji in Tanzaniji, so davi sporočili iz Bele hiše.
Napadalec ubil dva varnostnika v kongresu
25. 07. 1998 09.52
Russel Weston, star 42 let, je iz doslej še neznanih razlogov skušal s pištolo vdreti v zgradbo ameriškega kongresa na Capitol Hillu, pri čemer je ubil dva varnostnika ter ranil eno turistko. Varnostna služba v kongresu je napadalca hitro onesposobila in ga ranjenega prepeljala v bolnišnico.
Izrael povečal priprave ob morebitnem iraškem napadu
22. 02. 1998 11.22
Izraelci so še povečali priprave na morebiten iraški napad na Izrael. Kot je danes poročal jeruzalemski radio, bodo v državi odprli 12 dodatnih centrov, v katerih prebivalcem delijo plinske maske, poleg tega pa bo skupaj 63 centrov odprtih 24 ur na dan.
Vroča razprava o ameriškem načinu reševanja iraške krize
19. 02. 1998 08.51
Preveč zagreti nasprotniki ameriške politike v zvezi z reševanjem iraške krize so z glasnimi vzkliki in žvižgi sinoči preglasili državno sekretarko Madeleine Albright med njeno razlago v javni razpravi na državni univerzi Ohio v Columbusu.
Kofi Anan ne bo posredoval v iraški krizi
17. 02. 1998 09.27
Generalni sekretar OZN Kofi Anan se je ponovno sestal s predstavniki petih držav stalnih članic Varnostnega sveta, s katerimi je razpravljal o rešitvi iraške krize in svoji morebitni poti v Bagdad. Anan je po sestanku še enkrat izrazil svoje stališče, da bo v Bagdad odpotoval šele takrat, ko bo prepričan, da bo njegovo posredovanje prispevalo k mirni rešitvi krize.
Nova Zelandija podprla napad na Irak
16. 02. 1998 10.14
Podporo ameriškemu vojaškemu napadu na Irak je danes izrazila tudi Nova Zelandija. Kot je po seji vlade povedala ministrska predsednica Jenny Shipley, je Nova Zelandija v Zaliv pripravljena poslati dve reševalni letali Orion in elitno enoto 20 komandosov. Predsednico vlade Shipleyevo je ameriški predsednik Bill Clinton za podporo v napadu zaprosil v telefonskem pogovoru minuli petek. Sodelovanje v zavezniški koaliciji proti iraškemu predsedniku Saddamu Huseinu je obljubila tudi Avstralija. Avstralski vojaki, ki bodo sodelovali v morebitnem napadu na Irak, bodo jutri odpotovali v Zaliv, je danes napovedal avstralski premier John Howard. Pojasnil je, da je vladna komisija za nacionalno varnost odobrila napotitev enot v Zaliv in da so odločitev o tem sprejeli po posvetu z ZDA. Avstralija bo na območje poslala elitno letalsko enoto SAS in dva boeinga 707. Skupaj bo v Zaliv odšlo največ 250 Avstralcev, med njimi 110 pripadnikov SAS.
ZDA bodo počakale na zadostno podporo; Sadam Husein ne bo napadel Izraela
10. 02. 1998 19.27
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes vnovič pozval iraškega predsednika Sadama Huseina, naj poišče mirno rešitev krize z Združenimi narodi in naj ne ovira njihovih inšpektorjev. Izbira je zdaj v rokah Sadama Huseina, je med slovesnostjo v Beli hiši, namenjeno gospodarstvu, izjavil ameriški predsednik, ki pa je v isti sapi ponovil, da morajo biti pripravljeni tudi na drugo možnost. Sadam Husein pa je na pritisk Moskve obljubil, da ne bo napadel Izraela. Kot je izjavil, tega ni sposoben in ne namerava storiti. Njegovo obljubo je Moskva v nedeljo posredovala izraelskim oblastem, je danes sporočil neimenovani zahodni diplomat v Amanu.
ZDA ne potrebujejo letališč v Saudovi Arabiji
09. 02. 1998 12.41
Ameriški sekretar za obrambo William Cohen je po pogovoru s savdskim kraljem Fahdom izjavil, da ZDA ne bodo vztrajale pri uporabi letalskih oporišč v Saudovi Arabiji za morebitni napad na Irak. Savdski kralj je v strahu pred arabsko opozicijo namreč zavrnil sodelovanje pri kaznovanju Iraka zaradi nespoštovanja resolucij Varnostnega sveta.
Več kot milijon iraških prostovoljcev se pripravlja na sveto vojno
09. 02. 1998 09.20
Več kot milijon iraških prostovoljcev se od začetka februarja uri v ravnanju z orožjem. Tako bodo pripravljeni na morebitni ameriški napad na Irak, so sporočili predstavniki vladajoče stranke Baas.
ZDA bodo iraško krizo reševale s silo
04. 02. 1998 09.45
Ameriški obrambni minister William Cohen je v torek v senatu za zaprtimi vrati pojasnil položaj v Iraku. Kot se je izvedelo, naj bi Cohen dejal, da bo ameriški napad na Irak resnejši od napadov, ki so bili izvedeni po zalivski vojni. Cilj napada bo Sadamu Huseinu preprečiti, da bi obnovil zaloge kemičnega in biološkega orožja, je pojasnil minister, ki sicer meni, da bi bilo krizo bolje rešiti z diplomatskimi sredstvi, a če to ne bo mogoče, se bodo ZDA zatekle k sili. Kongres naj bi že kmalu sprejel posebno izjavo podpore morebitni ameriški vojaški akciji v Iraku.
ZDA bodo povečale število vojaških sil v Perzijskem zalivu
31. 01. 1998 10.55
ZDA bodo na območje Perzijskega zaliva poslale dodatnih 50 bojnih letal, je poročala televizijska družba CNN. Hkrati naj bi se povečalo tudi število vojakov v kopenskih enotah, navaja isti vir, medtem ko v Pentagonu novice niso niti potrdili niti zanikali.
Zakaj ZDA niso podpisale konvencije o prepovedi protipehotnih min?
21. 01. 1998 14.55
Ameriški obrambni minister William Cohen je danes pregledal minska polja vzdolž meje med Južno in Severno Korejo in pojasnil, zakaj ZDA niso podpisale sporazum o prepovedi protipehotnih min.