napisala
Retrospektiva češkega filma
19. 05. 2001 00.00
V okviru retrospektive novega češkega filma iz zadnjega desetletja XX. stoletja bodo drevi, ob 20. uri v Slovenski kinoteki zavrteli celovečerni film Samotarji, češko-slovensko koprodukcijo, ki jo je zrežiral David Ondržiček, scenarij zanj pa je napisal Petr Zelenka. Film je na mednarodnem festivalu v Mannheimu prejel visoko strokovno nagrado filmske kritike FIPRESCI. V filmu Samotarji iz leta 2000 igrajo Labina Mitevska, Saša Rašilov, Jitka Schneiderova, Ivan Trojan, Jirži Machaček, Miki Kržen, Dana Sedlakova. Film je opremljen s slovenskimi podnaslovi.
Whoopi prejela nagrado za humor
07. 05. 2001 00.00
Ameriška komedijantka Whoopi Goldberg je prejela Nagrado Marka Twaina za humor, so sporočili te dni iz Kennedyjevega centra za odrske umetnosti. Nagrajenka je ob tej novici dejala: "Naš dragi Twain je imel prav, ko je dejal, da je humor prijazna plat resnice."
Dorici Makuc literarna nagrada vstajenje
11. 04. 2001 00.00
V Trstu se je na sedežu Slovenske prosvete sestala komisija, ki podeljuje zamejsko literarno nagrado vstajenje. Lojzka Bratuž, Robert Petaros, Zora Tavčar, Zorko Harej, Neva Zaghet, Diomira Fabjan Bajc in Marij Maver so iz lanske izvirne knjižne bire pregledali 22 del zamejskih in zdomskih avtorjev. Letošnja 38. nagrajenka za življenjsko delo na področju domoznanstva je Dorica Makuc iz Gorice.
Nova pridobitev Slovenske kinoteke
09. 04. 2001 00.00
Slovenska kinoteka je svojo filmoteko te dni obogatila s filmom Nenette in Boni (Nenette et Boni) režiserke Claire Denis, ki je skupaj z Jean-Pol Fargeaujem napisala tudi scenarij. Vrhunsko estetsko delo je opravila med francoskimi režiserkami tudi sicer priljubljena direktorica fotografije Agnes Godard. Z nakupom filma Nenette in Boni Slovenska kinoteka stopa v korak z najnovejšimi trendi evropske umetniške filmske produkcije. Kot eden temeljev priznanega vala francoskih filmov devetdesetih, ki na edinstven, poetičen način obravnavajo socialne tematike, predstavlja Nenette in Boni pomembno pridobitev za kinotečni arhiv in preverjeno naložbo v prihodnost, je sporočil Jurij Meden. Nenette in Boni je na filmskem festivalu v Locarnu leta 1996 prejel zlatega leoparda za najboljši film. Film bo na ogled 
Novosti za otroke
03. 04. 2001 00.00
Pri Založbi Mladinska knjiga sta izšli dve novi knjižni deli za otroke: v zbirki Velika slikanica je izšla avtorska slikanica Mojce Osojnik, Cicibanova zbirka pa je bogatejša za glasbene pravljice z naslovom Bakreni prstan, ki jo je napisala Slavica Remškar, uglasbila Katja Virant Iršič, ilustracije pa so prispevali Matjaž Schmidt, Alenka Sottler in Svjetlan Junakovič. Po predstavitvi novitet je vodja knjigarne Konzorcij Alenka Klemenc opozorila še na letošnji bolonjski sejem in na izbor, ki ga bodo že devetič zapored predstavili na domačem sejmu Bologna po Bologni.
Nova knjiga Vide Mokrin-Pauer
29. 03. 2001 00.00
V prostorih novogoriške knjižnice Franceta Bevka so predstavili novo pesniško zbirko novogoriške pesnice Vide Mokrin-Pauer z naslovom Mačke so modre. Novo knjigo je z ilustracijami opremil Goran Arh.
Pamela se je odrekla usnju
20. 03. 2001 00.00
Ameriška filmska zvezdnica Pamela Anderson je zgroženo ugotovila, kako proizvajalci usnja ravnajo z živalmi, potem ko so ji predstavniki društev proti mučenju živali podrobno razložili, kako živali odirajo iz kože.
Predstavitev knjige Zgodbe muzejskih predmetov
05. 03. 2001 00.00
V sejni dvorani Občine Šempeter-Vrtojba so predstavili knjigo Zgodbe muzejskih predmetov, ki jo je napisala profesorica zgodovine in publicistka Tea Černe. Delo, v katerem je zbran izbor replik in drugih predmetov iz slovenskih muzejev, je novost na slovenskem knjižnem trgu, saj na izviren način predstavlja slovensko kulturno dediščino. Ker ima vsak od opisanih eksponatov svojo zgodbo in zgodovino, so v knjigi predstavljeni tudi muzeji, v katerih predmete hranijo, posamezne pokrajine, iz katerih izhajajo, širše gledano pa tudi država, v kateri so zaživeli.
Odkrili ljubezenska pisma Marlene Dietrich
03. 03. 2001 00.00
V Hannovru na severozahodu Nemčije so pred kratkim odkrili doslej neznana ljubezenska pisma, ki jih je znamenita nemška igralka Marlene Dietrich v 20. letih prejšnjega stoletja pisala nekemu tamkajšnjemu peku. Osem pisem naj bi skupaj z igralkinim dnevnikom prodali na dražbi konec meseca. Ko je bila Dietrichova leta 1921 študentka v Weimarju, se je zaljubila v peka Willyja Michela. Potem ko je njen ljubi odšel v Hannover, pa mu je kasnejša filmska zvezda napisala več pisem.
Calista Flockhart želi razbiti tabu
27. 02. 2001 00.00
Calista Flockhart (36), bolj znana kot odvetnica Ally McBeal v istoimenski televizijski nanizanki, želi razbiti tabu glede uporabe besede vagina.
Courtney Love kot Paula Yates?
11. 02. 2001 00.00
36-letna ameriška igralka in pevka Courtney Love bi rada v filmu upodobila britansko televizijsko voditeljico Paulo Yates, ki je septembra lani umrla zaradi prevelikega odmerka heroina. Pevka skupine Hole je poudarila, da imata s Paulo veliko skupnega. Obe sta se bojevali z odvisnostjo od alkohola in mamil in obe imata otroke z znanimi rockovskimi zvezdniki - Courtney Love s pevcem skupine Nirvana Kurtom Cobainom, Paula Yates pa s pevcem skupine INXS Michaelom Hutchencom. Oba moška sta storila samomor. Ker Courntey še nihče ni ponudil primernega scenarija, se je odločila, da ga bo napisala kar sama.
Prešernovi nagrajenci pri Rihterjevi
09. 02. 2001 00.00
Ministrica za kulturo Andreja Rihter je sprejela letošnjega Prešernovega nagrajenca Gustava Gnamuša in nagrajence Prešernovega sklada, med katerimi je svojo odsotnost opravičil pesnik Peter Semolič. Priložnost ni tako slavnostna, kot je bila sredo zvečer v Cankarjevem domu, je pa zato intimnejša, je dejala Rihterjeva v pozdravnem nagovoru. Ministrica se je posebej zahvalila predsednici upravnega odbora Prešernovega sklada Meti Hočevar za malce drugačno proslavo v novem tisočletju.
Preminula prva ameriška pilotka
09. 02. 2001 00.00
V 94. letu starosti je v ameriškem Vermontu umrla Anne Morrow Lindbergh, pisateljica, pilotka in vdova Charlesa Lindbergha. Ta je leta 1927 kot prvi, brez vmesnega pristanka in sam, preletel Atlantik. Ann Morrow je bila s Linberghom, ki ga je spoznala kmalu po njegovem zgodovinskem letu 12. maja 1927, poročena 45 let. Bila je tudi prva ženska v ZDA, ki je prejela pilotsko dovoljenje. Kot navigatorka je nato pomagala svojemu soprogu in je leta 1930, v sedmem mesecu nosečnosti, z njim preletela razdaljo med Los Angelesom in New Yorkom v rekordnem času, 14 urah in 45 minutah. Zakonca je nato doletela tragedija, ko so ugrabili in umorili njunega prvorojenca. Par je sicer nato imel še pet otrok, Charles pa je umrl leta 1974. Ann Morrow se je preizkusila tudi kot esejistka in pesnica, napisala pa je še svoje spomine in nekaj pustolovskih romanov.
Novosti Mohorjeve družbe Celje
06. 02. 2001 00.00
Kerst per Savizi/Krst pri Savici Franceta Prešerna in Izbrane pesmi Franceta Papeža sta leposlovni novosti, ki jih je danes predstavila Mohorjeva družba Celje. Obenem je razglasila tudi izid nagradnega natečaja za dramsko umetniško besedilo ob 150. obletnici ustanovitve najstarejše slovenske knjižne založbe ter tretjega nagradnega natečaja Moj čopič je beseda, ki ga prireja skupaj z Radiem Ognjišče.
Cartlandova zapustila prazno oporoko
16. 01. 2001 00.00
Svetovno znana britanska pisateljica ljubezenskih romanov Barbara Cartland, sicer znana tudi kot Dama v rožnatem, ni v svoji oporoki zapustila prav ničesar, je poročal britanski rumeni tisk. Cartlandova, ki je umrla maja lani in je v svojih 98 letih življenja napisala kar 723 romanov, prevedenih v 36 jezikov in prodanih v milijardnih izvodih, naj bi imela premoženje v višini 1,14 milijona funtov, od katerega pa po mnenju tabloida Daily Mail po poravnavi pisateljičinih dolgov ne bo ostalo prav nič.
Razstava 2000+ razglašena za razstavo leta
15. 01. 2001 00.00
Moderna galerija je sporočila, da je njeno razstavo mednarodne zbirke Arteast 2000+, ki je bila poleti pod naslovom Umtnost Vzhodne Evrope v dialogu z Zahodom na ogled v muzejskih prostorih na Metelkovi v Ljubljani, nemška revija za umetnost Art v januarski številki proglasila za "razstavo leta". Na prvo mesto med lanskimi razstavami po svetu jo je uvrstila umetnostna kritičarka in publicistka Kim Levin. Levinova objavlja kritike v newyorškem časopisu Village Voice ter v revijah Arts Magazine, Flash Art in194160
Poljski Konrad Wallenrod v slovenščini
12. 01. 2001 00.00
Slovenska matica in Društvo slovensko - poljskega prijateljstva sta s pomočjo založnika, agencije za kulturo in izobraževanje Belard iz Ljubljane, slovenskemu bralcu te dni ponudila prevod romantične pesnitve poljskega pesnika in publicista Adama Mickiewicza z naslovom Konrad Wallenrod. V slovenščino je delo prevedla Rozka Štefan, ki je napisala tudi spremno besedo.
Karanović v Ljubljani
07. 12. 2000 00.00
V Slovenski kinoteki se bo s projekcijo filma Vonj poljskega cvetja danes, 7. decembra, ob 20.30 začela obsežna retrospektiva režiserja Srdjana Karanovića, ki je s svojim intimnim, socialno kritičnim opusom nevsiljivo zaznamoval jugoslovansko kinematografijo zadnjih tridesetih let. Projekcije se bo udeležil tudi režiser, ki je že prispel v Ljubljano.
Novitete pri zbirki Beletrina
07. 12. 2000 00.00
Smeh za leseno pregrado Janija Virka in Zakon želje Andreja Blatnika sta dve knjižni novosti zbirke Beletrina pri Študentski založbi. Pisec spremne besede dela Zakon želje in urednik zbirke Mitja Čander je avtorja Janija Virka označil kot "supermana", ki se pri svojih mladih letih predstavlja že z deseto knjigo, odličnim romanom o malem junaku, ki govori o njegovem bivanju na Zemlji, polni raznovrstnih pregrad. Zakon želje pa je delo avtorja Andreja Blatnika, sestavljeno iz številnih kratkih zgodb, ki jih je avtor spisal v obdobju desetih let. S svojimi prejšnjimi deli se je Andrej Blatnik slovenskemu knjižnemu prostoru predstavil kot revolucionarni pisec, Zakon želje pa niza kratke zgodbe, ki so ostale odprte, tako kot tudi morajo, je na današnji predstavitvi povedala Petra Vidali, ki je poleg Uroša Zupana napisala spremno besedo za omenjeno delo.
Umrla je Gwendolyn Brooks
05. 12. 2000 00.00
Gwendolyn Brooks, prva dobitnica znamenite Pulitzerjeve nagrade afroameriškega rodu, je v nedeljo umrla v Chicagu. 85-letna avtorica, zelo priljubljena v ZDA, je leta 1950 dobila Pulitzerjevo nagrado za zbirko Annie Allen, leta 1968 pa je postala častna pesnica ameriške zvezne države Illinois. Brooksova je napisala več kot 20 zbirk poezije ter več sto esejev in člankov. Poznana je bila tudi po svoji vlogi v boju za dobrobit afroameriške skupnosti in revnih. Predsednica ameriškega društva pesnikov Elise Paschen je spomin nanjo pospremila z besedami: "Bila je legenda med pesnicami naše dobe, velik vzor svoje in prihodnjih generacij.
Nadaljevanje Prvinskega nagona
18. 11. 2000 00.00
Kanadski režiser David Cronenberg, znan med drugim po filmih Muha in Trk, bo z igralko Sharon Stone snemal nadaljevanje filma Prvinski nagon. Cronenberg je zatrdil, da bo za snemanje filma razpolagal s 70 milijoni dolarjev, začetek snemanja pa je predviden februarja prihodnje leto.
Premiera novega mladinskega filma
31. 10. 2000 00.00
V Slovenski kinoteki bo nocoj na odprtem platnu premiera neodvisnega celovečernega mladinskega igranega filma Obleka naredi človeka avtorice Viki Voglar. Film pripoveduje o družini, ki dobi v dar obleko nekega neznanca. Ta dogodek družino nekako preoblikuje, saj šele z njeno pomočjo začnejo odkrivati kvalitete življenja. Film Obleka naredi človeka je nastal kot neodvisni projekt kulturnega društva Študentski plesni ansambel "Črt Sojar Voglar". Avtorica Viki Voglar, ki je napisala tudi scenarij, je prva slovenska režiserka celovečernega igranega filma. Pred tem se je v vlogi režiserke izkazala še pri dveh glasbeno-plesnih predstavah, treh radijskih igrah in lutkovni predstavi. Bor Sojar Voglar je kot direktor fotografije, glavni kamerman, snemalec, montažer in tonski mojster skrbel za področje tehnike pri nastajanju filma, glasbeno noto pa je prispeval Črt Sojar Voglar, skladatelj in profesor glasbene teorije na glasbeni akademiji. V glavnih vlogah pa se predstavijo Maja Mišič, Mateja Čuk in pes Inko.
Wenders bo snemal film o Ameriki
30. 10. 2000 00.00
Režiser Wim Wenders bo prihodnje leto posnel film o svoji drugi domovini Ameriki. Skupaj z ameriškim avtorjem Samom Shepardom je že napisal snemalno knjigo z delovnim naslovom V Ameriki. Snemanje naj bi se začelo prihodnjo pomlad. 55-letni Wenders, ki živi v Los Angelesu, tudi načrtuje predelavo svojega nagrajenega dokumentarnega filma Buena Vista Social Club z digitalno tehnologijo.
Našli domnevni rokopis Kleopatre
28. 10. 2000 00.00
V berlinskem Egiptovskem muzeju so med zbirko papirusov našli besedilo, katerega avtorica je po mnenju strokovnjakov Kleopatra.
Blazno resno o šoli
25. 10. 2000 00.00
"Šole ne moreš premagat, ampak si jo moraš udomačit", piše Desa Muck v svoji novi knjigi Blazno resno o šoli, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Blazno resno. Knjiga obravnava predvsem probleme sodobnih najstnikov, po knjigah iz zbirke pa segajo tudi odrasli. Knjiga je napisana v obliki zgodbe, glavna junakinja Neža pa se zaplete v mrežo navidez nerešljivih težav, ki se na koncu srečno razpletejo, tudi s pomočjo odraslih, ki jim Neža zaupa. Po besedah avtorice je knjiga namenjena vsem šolarjem, da bi čimbolje prešli šolska leta. Blazno resno o šoli je že peta knjiga iz omenjene zbirke, avtorica pa jo je napisala, ker so tudi njo kot najstnico morili podobni problemi. V knjigi spregovori o svojem strahu pred šolo, o tem kako je ogromno energije porabila samo zato, da bi se izognila šoli, saj jo je sama doživljala kot nekakšno zaroto. Knjiga vsebuje poleg vedno aktualnih šolskih problemov tudi poglavja o učenju oz. o tehnikah učenja, saj avtorica pravi, da se moraš znati učiti, pa vendar imajo današnji šolarji še vedno zelo malo informacij o umetnosti učenja. Knjigo Blazno resno o šoli še dodatno na 166 straneh popestrijo barvne ilustracije, ki so delo Igorja Ribiča.
Odkrili Kleopatrin zapis
24. 10. 2000 00.00
Direktor berlinskega muzeja egipčanske kulture Dietrich Wildung je potrdil, da so v muzejski zbirki po naključju našli zvitek papirusa, na katerega je nekaj besed napisala egipčanska kraljica Kleopatra. Zvitek je bil v muzeju sicer že več kot sto let, Kleopatra pa je leta 31 pr. n. št. nanj v grščini zapisala: "Tako mora biti." Pod besedilom, ki po trditvah raziskovalcev govori o tem, da je potrebno podkupiti enega od rimskih vojaških poveljnikov, se je tudi podpisala. Javnosti bodo ta dragoceni dokument prvič predstavili v četrtek. Muzej je za kopijo dokumenta zaprosil belgijski raziskovalec Jean Bingen, ki si je priskrbel povečano kopijo in ob pozornem branju prepoznal Kleopatrin podpis. Njegovo odkritje je potrdil tudi nizozemski specialist za starine Peter van Minnen.
Predstavili monografijo o Krasu
21. 10. 2000 00.00
Na goriškem gradu so včeraj predstavili obsežno monografsko knjigo, ki nosi naslov Carso - Due lingue, un altipiano, Kras - Dva jezika, ena planota. Knjigo, ki jo krasi dvesto barvnih fotografij Krasa in je razkošno opremljena, je v treh jezikih izdala italijanska založba Edizioni della Laguna. Vezni tekst je napisala italijanska pisateljica Aline Cendon iz Benetk, fotografije pa sta prispevala fotografa Loris Dilena in Giuseppe Turzi. V slovenščino je tekste prevedla Mirjam Levstik.
Evropske zgodbe Jaše Zlobca
10. 10. 2000 00.00
Evropske zgodbe, izdala jih je založba Karantanija, so skupek izbranih 51 kolumen, ki jih je Jaša Zlobec pisal od leta 1996 v Mladini pod psevdonimom fatalist Jakob. Spominjajo na Rdečo zlobo, ki jo je podpisala Džuli Šviga davnega leta 1987 in v kateri so bili ravno tako izbrani članki, ki jih je Jaša pisal in objavljal v takrat "oporečniški" Mladini, v osemdesetih letih. Zagovor Evropskih zgodb je napisala Džuli Švili, teta fatalista Jakoba, ki pravi, da je bilo v prejšnjih časih vse drugače, vedelo se je, kdo je na kateri strani, polja so bila jasno razdeljena...
Prireditve v Mestu žensk
09. 10. 2000 00.00
Maggie Humm, profesorica za ženske študije na University of London, bo ob 17. uri v predavalnici E8/9 v Cankarjevem domu na predavanju Družinski portreti Virgine Woolf: Preobrazba spomina povzela, kaj je V. Woolf napisala o fotografiji v svojih dnevnikih in pismih in razpravljala o njenih teorijah o kinematografiji in modernističnih estetikah. Njeno področje sicer vključuje ženske pisave v 20. stoletju, film, feministične teorije in kritiko, umetnost in avtobiografije modernističnih avtoric. Ob 20. uri se bo v Slovenskem mladinskem gledališču s tremi soli predstavila najpomembnejša koreografinja portugalskega plesa devetdesetih Vera Mantero. Ena skrivnostna stvar, je rekel e.e. cummings je hommage tropski sireni pariških kabaretov dvajsetih let Joséphine Baker ali: Vse, kar ste si želeli vedeti o Joséphine, pa si niste upali niti pomisliti. Olimpija je svojska parafraza Manetove slike. V solu Kaj če bi najprej plesala…
Je Harry Potter plagiat?
23. 08. 2000 00.00
Harry Potter, znani junak otroških knjig, se bo moral spopasti z novo nalogo - tožbo. Ameriška pisateljica Nancy Stouffer namreč avtorico istoimenske zbirke J.K. Rowling toži literarne tatvine. Stoufferjeva letos namerava izdati knjigo, ki naj bi jo napisala že leta 1984, in ki je v nekaterih elementih podobna knjigam Rowlingove. Zbirka Harry Potter je sicer požela velikanski uspeh in postala ena najbolj prodajanih na svetu, Rowlingova pa je med najbolj plačanimi Britankami. Po eni od zgodb bodo v kratkem posneli tudi film. Ameriška pisateljica Nancy Stouffer pravi, da si je Rowlingova iz njenih knjig sposodila nekaj likov. Rowlingova vse obtožbe zavrača in je Nancy Stouffer tožila klevetanja. Tekmici se bosta prvič srečali v ponedeljek, ko se začne sojenje.