napisala
Najbolje plačana Britanka
20. 08. 2000 00.00
JK Rowling, 35-letna avtorica knjig o Harryju Potterju je po seznamu, ki ga je danes objavil britanski nedeljski časnik Mail on Sunday, najbolje plačana ženska v Veliki Britaniji. Po podatkih tabloida je pisateljica lani zaslužila 20,5 milijonov funtov oziroma 6,97 milijarde tolarjev. Še pred štirimi leti je današnja multimilijonarka kot mati samohranilka v Edinburghu živela od socialne podpore.
Odprli razstavo v spomin na Anno Frank
02. 08. 2000 15.57
V spomin na judovsko deklico Anno Frank, ki je napisala dnevnik o svojih grozljivih izkušnjah holokavsta, Dnevnik Anne Frank, bodo 10. avgusta v muzeju v Vatikanu odprli že enajsto razstavo, namenjeno vsem žrtvam holokavsta. Namen razstave je med drugim tudi okrepiti dialog med Judi in katoliki, so sporočili iz sveta za kulturo v Vatikanu. Na razstavi so slike iz obdobja rasističnega preganjanja in vsi deli Anninega dnevnika, ki je postal glas šestih milijonov Judov, umrlih v holokavstu. Družina Frank se je med 2. svetovno vojno 25 mesecev skrivala v podstrešju neke hiše v Amsterdamu, dokler jih niso nemški vojaki leta 1944 našli in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče. Anno so odpeljali v taborišče Bergen-Belsen, kjer je umrla, stara 15 let. Dnevnik Anne Frank so prodali v več kot 25 milijonih izvodov.
Nove knjige založbe Beletrina
05. 06. 2000 13.53
Študentska založba je danes predstavila dve novi knjigi iz zbirke Beletrina, knjigo Mačja kuga znane slovenske avtorice Maje Novak in knjigo Dihati moraš, to je vsa skrivnost, ki jo je napisala škotska pisateljica Janice Galloway v prevodu Tine Mahkota.
Razstava skulptur Fritza Langa
25. 05. 2000 16.39
V Slovenski kinoteki se bo Teden bavarskega filma, ki poteka med 24. majem in 2. junijem, drevi ob 20. uri nadaljeval s projekcijo dolgometražnega igranega filma Pikica in Tonček iz lanske nemške produkcije. Scenarij za film je po istoimenskem romanu napisala Caroline Link, ki ga obenem podpisuje kot režiserka. Teden bavarskega filma so poleg kinoteke pripravili in omogočili še bavarski filmski in televizijski sklad, znan pod kratico FFF, Filmski sklad RS, slovensko zunanje ministrstvo in bavarska državna pisarna.
Umrla pisateljica Barbara Cartland
21. 05. 2000 20.10
Po kratkotrajni bolezni je danes v spanju v 98. letu starosti umrla britanska pisateljica lahkotnih romanov Barbara Cartland, je sporočila njena družina.
Ne in amen - kritičen pregled Novega testamenta
26. 04. 2000 14.37
Pri Cankarjevi založbi je v sozaložništvu z Uradom za žensko politiko izšlo delo Ute Ranke Heinemann z naslovom Ne in amen. To je kritičen pregled Novega testamenta, predvsem neenotnosti in kasnejših popravkov pri predstavljanju Kristusa, Marije, apostolov in drugega svetopisemskega gradiva.
Prireditve ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
03. 04. 2000 15.10
Ob letošnjem mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki ga obeležujemo 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, je Pionirska knjižnica pripravila razstavo Bratovščina Sinjega galeba, že tretjič zapored pa bodo podeljene nagrade Moja najljubša knjiga. Nagrado za slovenski knjigi bosta prejeli knjigi Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo! in knjiga 17-letne gimnazijke Nejke Omahen z naslovom Silvija. Nagrado za knjigo, prevedeno v slovenščino, pa bo prejela knjiga Matilda pisatelja Roalda Dahla v prevodu Bogdana Gradišnika.
Temnopolti britanski atleti prejeli rasistična pisma
01. 04. 2000 16.46
Trije temnopolti britanski atleti so v petek prejeli pisma z rasistično vsebino so sporočili predstavniki policije in britanske atletske zveze. Policija verjame, da je pisma napisala ista skupina ljudi, ki je prejšnji teden napadla belega izvoljenca britanske temnopolte tekmovalke v troskoku Ashie Hansen. Oblasti niso razkrile imena treh športnikov.
Obletnica rojstva Johanna Sebastiana Bacha
23. 03. 2000 13.10
Številna mesta na vzhodu Nemčije so ob 315. obletnici rojstva Johanna Sebastiana Bacha priredila več koncertov, razstav in umetniških predstavitev. V Leipzigu je muzej Johanna Sebastiana Bacha na obletnico skladateljevega rojstva odprl razstavo, na kateri je predstavil njegova originalna dela potem, ko ta dolga desetletja niso bila razstavljena. Razstava je del proslavljanja Bachovega življenja v Leipzigu, kjer je preživel 27 let. Na razstavi so predstavljena originalna Bachova dela cerkvene glasbe iz leta 1730 in dela, ki jih je leta 1725 napisala Bachova žena Ana Magdalena. Predstavljena so tudi glasbila iz Bachovega časa. V Weimarskem dvorcu pa so odkrili Bachov doprsni kip. Slovesnosti ob 250. letnici skladateljeve smrti se bodo končale julija v Leipzigu.
Jeanne Moreau tudi gledališka režiserka
14. 03. 2000 13.43
Francoska filmska igralka Jeanne Moreau (72), ki je pred kratkim zavrnila sodelovanje v televizijski nadaljevanki Urgenca, je sporočila, da se bo prvič preizkusila kot gledališka režiserka. Filmska diva, ki je minuli mesec v Berlinu prejela zlatega medveda za življenjsko delo, naj bi uprizorila dramo Witt, ki jo je napisala Margaret Edson. Drama, ki je lani dobila Pulitzerjevo nagrado, govori o boju glavne junakinje proti raku in njeni življenjski moči. Glavno vlogo naj bi odigrala Christine Boisson, premiera pa bo 4. aprila v gledališču Vidy v Lausanni.
Pesmi Lenče Ferenčakove pri založbi Amalietti
21. 02. 2000 14.16
V igralstvu natikaš tuje kože, v poeziji pa svojo slačiš. Tako dramska igralka Lenča Ferenčakova opredeljuje razliko med svojim ''glavnim'', igralskim poklicem in pisanjem, ki pa se mu je začela posvečati že v zgodnjih dekliških letih. Kot je povedala na današnji predstavitvi svoje prve pesniške zbirke Yaabok v jazz klubu Gajo, je prvi sonet - o magnoliji - napisala pri devetih ali deseti letih, a se je tako kot še marsikaj, kar je napisala, izgubil za vedno. Drobna, a bogata knjižica pesmi Lenče Ferenčakove je izšla pri založbi Amalietti v zbirki Slovenske poetese. Zbirka ima skorajda deset let, prihodnje leto naj bi jo zaokrožili še dve knjigi, prvenca domačih poetes, katerih imena pa založnik Peter Amalietti danes ni razkril.
Nagrajen slovensko-bosanski kratki film
17. 02. 2000 20.28
Na 50. filmskem festivalu, ki v Berlinu poteka od 9. do 20. februarja, je v uradnem programu, poimenovanem Panorama, 16-minutni slovensko-bosanski igrani film Hop, Skip & Jump dobil glavno nagrado v kategoriji kratkometražni filmov. Film je nastal v koprodukciji slovenskega Studia Arkadena, RTV Slovenija, Filmskega sklada RS in sarajevskega podjetja Refresh Production.
Petsto let staro pismo za valentinovo
14. 02. 2000 13.13
Pred več kot 500 leti je Margery Brews v pismu za valentinovo svojemu zaročencu Johnu Pastonu med drugim zapisala: če bi me zares ljubil, bi se poročil z mano. Pismo, ki ga je Brewsova napisala 14. februarja 1477, so lani našli v arhivih Britanske knjižnice, javnosti pa naj bi ga prvič pokazali marca letos.
Nova žrtev meningokoknega meningitisa
12. 02. 2000 09.26
Zaradi okužbe z menigokoknim menigitisom je umrl delavec RTV Slovenija. Gre za že drugo žrtev tega obolenja letos, saj je približno pred enim mesecem podlegel tudi dijak iz Slovenj Gradca.
Björk si bo kupila islandski otok
09. 02. 2000 08.30
Islandska pevka Björk si namerava v svoji domovini kupiti otok. Predstavniki islandske vlade je zanikal, da bi se o tem že tajno pogajali. Björk naj bi na pogajanjih zagotovila, da bo omogočila javni dostop do svetilnika na otoku. Björk trenutno živi v Londonu, pogosto pa je tudi v ZDA. Nazadnje je napisala glasbo za filmski musical danskega režiserja Larsa von Trierja in v njem odigrala tudi glavno vlogo.
Prešernova družba ob Prešernovem letu
07. 02. 2000 21.45
Ob 200. letnici rojstva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna bo <A HREF=http://www.prdr.com/i-okno.asp target=_blank> Prešernova družba </A> v letošnjem letu največ pozornosti namenjene prav njemu. Pripravili so posebno ponudbo knjig kot so; Poezije dr. Franceta Prešerna, slikanici Povodni mož in Sveti Senan ter Poet.
Slovensko-bosanski kratkometražnik v Berlinu
26. 01. 2000 14.05
Na mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu, ki bo potekal med 9. in 20. februarjem, bo v uradnem programu, poimenovanem Panorama, sodeloval tudi kratki film Hop, Skup & Jump, ki je nastal v koprodukciji slovenskega Studia Arkadena, RTV Slovenija, Filmskega sklada R Slovenije in sarajevskega podjetja Refresh Production.
Knjižni prvenec Veselke Šorli Puc
11. 01. 2000 08.07
V Peterlinovi dvorani v Trstu so včeraj zvečer na prvem letošnjem večeru Društva slovenskih izobražencev (DSI) predstavili knjižni prvenec znane slikarke in umetnostne esejistke Veselke Šorli Puc z naslovom Zgodbe z repom in glavo. Knjigo, ki stane 18.000 lir, je izdala in založila tržaška založba Mladika, spremno besedo je napisala dr. Helga Glušič, za likovno opremo je poskrbela sama avtorica, tiskana pa je bila v tiskarni Graphart v Trstu. Na nocojšnji predstavitvi je ob avtoričini prisotnosti o delu spregovorila prof. Marija Cenda, medtem ko je Matejka Maver podala nekaj odlomkov iz knjige.
Zadnja knjiga založbe Rokus
27. 12. 1999 16.41
Založba Rokus je kot zadnjo svojo knjigo v letu 1999 izdala prevod japonske poučne slikanice z naslovom Ledena gora Luli. Zgodbo o Luliju, njegovih živalskih prijateljih, prebivalcih grenlandske ledene odeje ter njegovi pustolovščini, dolgi poti vse do Antarktike, je napisala Njena visokost, japonska princesa Hisako Takamado. Z domišljijskimi, čeprav po slogu domala fotografsko natančnimi ilustracijami pa je zgodbo dopolnil slikar Warabe Aska. Besedilo slikanice smo dobili v neposrednem prevodu slovenskega pesnika Vladimirja Kosa, ki je preživel na Japonskem kar pet desetletij.
Odkrili rokopis Ricarde
16. 12. 1999 13.17
V Heildelbergu so odkrili rokopis zgodovinarke Ricarde Huch (1864-1947). Gre za njeno najpomembnejše delo Rimsko cesarstvo nemško ljudstvo, ki ga je zgodovinarka napisala leta 1934. Rokopis je odkrila zgodovinarka Petra Schaffordt, ko je pregledovala zapuščino političarke in univerzitetne profesorice Marie Baum, sicer dolgoletne Huchine prijateljice.
Pinochet v knjigi priznal, da je ''pogosto lagal''
24. 11. 1999 20.57
Nekdanji čilski diktator Augusto Pinochet je v knjigi, ki je danes izšla v Čilu, prvič priznal, da je ''pogosto lagal.'' Kot poroča čilski tisk, je Pinochet prav zato v začetku svoje vladavine (1973-1990) v javnosti nosil sončna očala.
Nizozemka stoletja je Anna Frank
23. 11. 1999 07.17
Nizozemska osebnost stoletja je Anna Frank, šestnajstletna Judinja, ki se je med drugo svetovno vojno skrivala pred nacisti v nekem stanovanju v Amsterdamu in tam napisala znani Dnevnik Anne Frank. V anketi, ki jo je objavil nizozemski časnik Algemeen Dagblad, so bralci izbirali med 130 kandidati, Anna Frank pa je zmagala z veliko prednostjo. Mlada Judinja pooseblja strašno usodo Judov med drugo svetovno vojno, ki so jo spremljali strah, izdajstvo in zaničevanje, ter predstavlja skrito upanje za boljšo in svobodnejšo prihodnost, je rezultate ankete komentiral nizozemski časnik. Ostali znani Nizozemci, ki so se uvrstili na višja mesta v anketi, so še nizozemska kraljica Beatrix na četrtem mestu pred svojo materjo, nekdanjo kraljico Julijano, na osmem mestu pa je nizozemski nogometaš Johan Cruijff.
Ponatis treh uspešnic Mohorjeve družbe
03. 11. 1999 15.22
Goriška Mohorjeva družba, v Italiji najstarejša knjižna založba, je te dni ponatisnila tri knjige, ki so doživele izjemen uspeh tako pri slovenskem kot pri italijanskem občinstvu. Gre za knjigo duhovnih razmišljanj Otmarja Črnilogarja Stati in obstati, Slovnico slovenskega jezika Antona Kacina in jezikovni priročnik Nade Pertot Pomagajmo si sami.
Umrla pisateljica Marion Zimmer Bradley
21. 10. 1999 13.52
V New Yorku je v 69. letu, za posledicami srčne kapi, umrla znana ameriška pisateljica znanstveno-fantastičnih romanov Marion Zimmer Bradley. Napisala je več kot petdeset del, ki so bila prevedena v več jezikov, zaslovela pa je z romanoma Avalonska megla in Trojanski ogenj. Marion Zimmer Bradley je prva dela napisala že v mladosti, večino pa zaznamujejo ženske figure, ki pogumno in zvijačno jemljejo usodo v svoje roke. Ime kultne avtorice si je prislužila s ciklusom del o planetu Darkover ter z antologijo Meč in čarovnica.
Mesto žensk se končuje
20. 10. 1999 18.17
Peti festival sodobnih umetnosti Mesto žensk se bo končal nocoj v klubu K4, kjer bo gostovala egipčansko-ameriška didžejka Mutamassik, glasbenica, ki združuje tradicionalno in popularno arabsko glasbo z elementi futurističnih elektronskih zvokov hip-hopa in drum'n'bassa. Pred tem bo v sklopu festivala v Cankarjevem domu možno videti plesno predstavo egipčanske plesalke Suraye Hilal, ki bo odplesala starodavni ples ''raqs sharqi'', ki izvira iz egipčanske tradicije. Že popoldne je bila na istem prizorišču okrogla miza o pisateljici in pesnici poznega srednjega veka Christine de Pizan, ki je leta 1405 s ''Knjigo o Mestu dam'' napisala eno prvih feminističnih del. Predstavljeno bo tudi njeno delo, ki je izšlo v novi knjižni zbirki revije Delta.
Poravnava spora o seksualni terapiji Cruisa in Kidmanove
20. 10. 1999 07.17
Tom Cruise in Nicole Kidman lahko zabeležita še eno zmago proti bulvarskemu tisku. Spor igralskega para z ameriško revijo Star Magazine, ki je marca tega leta napisala, da sta se Cruise in Kidmanova med snemanjem filma Eyes Wide Shut režiserja Stanleyja Kubricka morala zaupati terapevtu, sta obe strani poravnali zunaj sodišča. Star Magazine se je strinjal, da bo daroval vsoto v neobjavljeni višini neki dobrodelni organizaciji, obljubiti pa je tudi moral, da bo svoje trditve v naslednji številki revije preklical.
Pravljica o svetlobi
12. 10. 1999 20.01
Lutkovno gledališče iz Maribora je danes v Etnografskem muzeju v Zagrebu odigralo predstavo Pravljica o svetlobi avtorice Bine Štampe-Žmavc. Predstava sodi v okvir razstave Udomačena svetloba Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) iz Ljubljane, ki jo bodo jutri po treh mesecih gostovanja zaprli.
SMG drevi na festivalu MOT v Skopju
04. 10. 1999 14.18
Slovensko mladinsko gledališče (SMG) se bo s predstavo Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? režiserja Matjaža Pograjca drevi predstavilo na tradicionalnem mednarodnem festivalu Mlado odprto gledališče (Mladiot otvoren teater) v Skopju.
Linda Tripp vrača udarec
28. 09. 1999 09.19
o tem, da bi napisala knjigo. Linda Tripp, ki je vstopila v ameriško zgodovino kot tista prijateljica Monice Lewinsky, ki je tajno snemala njune pogovore in prispevala k postopku za odstavitev predsednika Billa Clintona, je vložila tožbo zaradi blatenja dobrega imena proti predsednikovi soprogi, ljudem iz Bele hiše ter osebam iz obrambnega ministrstva, kjer je bila zaposlena. Trippova je postala eden najmanj priljubljenih akterjev v zgodbi o impeachmentu, podobno kot neodvisni svetnik Ken Starr, njeno ime pa postalo simbol zlorabe prijateljstva.
Podelili nagrade v San Sebastian
25. 09. 1999 20.28
Glavni zmagovalec letošnjega 47. mednarodnega filmskega festivala v severnem španskem mestu San Sebastianu je francoski film C'est qoui la vie? režiserja Francoisa Dupeyrona, ki je prejel zlato školjko za najboljši film.