ne bosta
Vladni zakon o vladi v čakalnici
23. 08. 2000 00.00
Ves trud oblasti, da bi še pred začetkom predvolilne kampanje uveljavila svoj predlog novele zakona o vladi, utegne izničiti- procedura. Že spomladi 1998 sta namreč zakon z enakim imenom v parlament vložila poslanca Združene liste. Torej bi ob upoštevanju vrstnega reda državni zbor moral najprej obravnavati njun predlog.
Finančna slika predvolilne kampanje
22. 08. 2000 00.00
Republikanski predsedniški kandidat George W. Bush je v mesecu juliju zbral sedemkrat več denarja kot Demokrat Al Gore. Medtem, ko je Gore od donacij posameznikov zbral 771,000 dolarjev, je Bush prijavil prejemke v višini 5.4 milijona dolarjev. Bushu pri predvolilni kampanji ni bilo potrebno gledati na izdatke, Gore pa je bil pri izdatkih omejen na 15.3 milijonov dolarjev. Po zaključku obeh strankarskih konvencij kandidata ne smeta več prejemati prispevkov za kampanjo, iz državne blagajne pa bosta sedaj prejela vsak po 67.56 milijonov dolarjev. Od marca lani je Bush zbral rekordnih 95 milijonov dolarjev, Gore pa 75 milijonov. Za povečane stroške potovanja in medijske reklame v mesecu juliju je Bush potrošil blizu 10 milijonov, Gore pa okoli 2 milijona dolarjev, slednji predvsem na račun trikratnega povečanja osebja.
Na OI tudi zastava Aboridžinov
21. 08. 2000 00.00
Na olimpijskih igrah v Sydneyju bo lahko zaplapolala tudi zastava avstralskih staroselcev - Aboridžinov. Predstavnik organizacijskega komiteja iger je zavrnil poročanje medijev, da bodo prepovedali izobešanje zastave Aboridžinov. Edini pogoj je, da zastava ni večja kot meter krat dva metra. Ta omejitev pa velja za vse zastave, ki jih bodo obiskovalci prinesli na športna prizorišča.
Mednarodna skupnost ostaja na Kosovu
21. 08. 2000 00.00
Med današnjim obiskom na Kosovu je nemški obrambni minister Rudolf Scharping zatrdil, da bo mednarodna skupnost ostala na Kosovu, dokler v pokrajini ne bosta vzpostavljena mir in demokracija.
Odprli nov Mercatorjev hipermarket
18. 08. 2000 00.00
V Brežicah, kjer v zadnjih letih zaradi hrvaških kupcev cveti trgovina, je zrasel sedmi Mercatorjev hipermarket v Sloveniji. Poleg Mercatorja, ki zavzema dobro četrtino prodajne površine nakupovalnega centra, je v njem še 40 prodajaln z različnimi izdelki. Tako je Mercator že korak bliže tržno izzivalnemu milijonskemu mestu Zagrebu. Prvi mož Mercatorja, ki napoveduje, da bodo čez tri leta že med 50 največjimi trgovci na svetu, ne skriva teka po mamljivem hrvaškem trgu. Zato bo Mercator že prihodnje leto v Zagrebu odprl dva velika centra. Brežiški hipermarket je tako namenjen predvsem kupcem iz Posavja. Odprtje velikega centra bo nedvomno hud udarec za manjše trgovce, meni Jankovič. Predstavnik konkurenčnega hipermarketa Živila Kranj, ki je v neposredni soseščini "najboljšega soseda" meni, da je na nekaterih področjih boljši ponudnik in se zato konkurence ne boji. Septembra pa se bosta v Mercatorjev sistem vključili še dve trgovini iz prevzetih trgovskih družb, ki sta takorekoč na meji s Hrvaško. Nekateri pa so vendarle mnenja, da bo zlatih časov trgovinskega turizma v Brežicah enkrat konec in se jim zdi gradnja novih trgovskih con ob meji nesmiselna. Že zdaj naj bi se namreč dogajalo, da Slovenci, ki cenovne razmere dobro poznajo, nakupujejo na Hrvaškem, saj dobijo povrnjen enotni 22 odstotni davek na dodano vrednost.
Odkrivanje policijskih radarjev s prenosnimi telefoni
17. 08. 2000 00.00
V začetku naslednjega leta bo v Veliki Britaniji realiziran projekt Eagle (Orel), ki bo lastnikom mobilnih telefonov omogočil odkrivanje policijskih radarjev. Ker še ni znano, če je bo takrat vsa zadeva sploh legalna, avtorji zaenkrat ostajajo anonimni.
Slovenca na prostosti
16. 08. 2000 00.00
Drama dveh Slovencev iz okolice Nove Gorice, ki sta bila osumljena vohunjenja in sta v vojaškem zaporu v okolici Podgorice čakala na sojenje na vojaškem sodišču, se je danes srečno končala. Po naših podatkih je tožilec odstopil od sodnega pregona 31-letne Nataše Žorž, sodnik pa je 36-letnega Miloša Glišoviča obsodil na 3 mesece pogojne kazni.
Spremenjen promet med Mariborom in Gradcem
16. 08. 2000 00.00
Zaradi nujnih gradbenih del avstrijskih železnic bo med 17. avgustom in 10. septembrom moten železniški promet med Mariborom in Gradcem. Kot so sporočili iz Slovenskih železnic, bo od 17. do 19. avgusta zaprta proga Špilje-Maribor, od 18. avgusta do 10. septembra pa proga med postajama Špilje in Puntigam. V času zapore bo na relacijah Maribor-Špilje in Špilje-Gradec organiziran nadomestni avtobusni prevoz.
Polovica ministrov na dopustu
16. 08. 2000 00.00
Ministri so že pred časom napovedali, da vlada letošnje poletje ne bo imela počitnic, ker da je treba sprejeti proračun ter pospešiti usklajevanje evropske zakonodaje. No, kljub temu pa se je na dopust, krajši ali daljši dopust odpravilo kar nekaj ministrov.
Ruski car in njegova družina bodo svetniki
14. 08. 2000 00.00
Svet ruske pravoslavne cerkve je na sestanku za zaprtimi vrati danes v Moskvi soglasno sprejel odločitev, da bo carja Nikolaja II. in člane njegove družine proglasil za svetnike, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Valjavca ne bo na Vuelti
10. 08. 2000 00.00
Prirediteljem dirke Po Španiji, ki se bo v Malagi začela 26. avgusta, že prihajajo prve poimenske prijave. Med drugim se je že prijavilo moštvo Fassa Bartolo, za katerega nastopa slovenski reprezentant Tadej Valjavec. Žal Besničana ni na seznamu nastopajočih, verjetno je razlog bolezen, zaradi katere je v ponedeljek tudi odstopil z dirke Po Burgosu.
Katanec redkobeseden
10. 08. 2000 00.00
Slovenska nogometna reprezentanca bo v sredo, 16. avgusta gostovala v Ostravi, kjer se bo v prijateljski tekmi pomerila z reprezentanco Češke. Tekma bo ob 17.00 uri, že dan prej pa se bosta v Frydek Mysteku pomerili tudi mladi reprezentanci obeh držav. Tekmo članskih reprezentanc bo sodil Madžar Atila Hanacek, mladim pa bo pravico delil Čeh Karel Vidlak.
Zbrani vsi najboljši daljinski plavalci
09. 08. 2000 00.00
Gorenjska bisera Bled in Bohinj bosta konec tedna gostila šesto letošnjo tekmo za svetovni pokal v daljinskem plavanju. Doslej najpomembnejša mednarodna plavalna prireditev v Sloveniji se bo začela v petek z osem kilometrov dolgo progo na Bohinjskem jezeru, končala pa v soboto z dvakrat daljšo razdaljo na Blejskem jezeru. Prijavljenih je 37 plavalcev in plavalk iz 18 držav, med njimi tudi Igor Majcen in Jure Bučar.
Olimpijska vas uradno odprta
09. 08. 2000 00.00
Dober mesec pred začetkom olimpijskih iger so v Sydneyju tudi uradno odprli olimpijsko vas. V njej bo z izjemo peščice športnikov - kot ponavadi se bodo vasi "izognili" ameriški košarkarski zvezdniki - v času olimpijskih iger bivalo več kot 15.000 športnikov iz 199 držav. Prvi športniki se bodo v vas vselili že v začetku septembra, bivalne prostore pa bodo za olimpijci koristili tudi udeleženci paraolimpijskih iger, ki bodo v Sydneyju med 18. in 29. oktobrom.
Poziv Demokratične opozicije Srbije Draškoviću
07. 08. 2000 11.56
Demokratična opozicija Srbije je sinoči pozvala vodjo Srbskega gibanja obnove (SPO) Vuka Draškovića k dogovoru o predsedniškem kandidatu in o enotnem nastopu na vseh volitvah, ki bodo 24. septembra v ZR Jugoslaviji.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 11.07
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Otroška predstava Tobija Freyer teatra
05. 08. 2000 10.25
V okviru ljubljanskega poletnega festivala bosta danes na sporedu dve otroški predstavi. Ob 11. uri na Prešernovem trgu in nato še ob 17. uri na Ljubljanskem gradu bo Freyer teater nastopil z otroško predstavo Tobija Zdeneka Floriana. Delo je prevedel in priredil, režiral ter opravil dramaturška dela Edi Majaron. Igro izvaja Branko Vižintin. Tobija je znana zgodba o jazbečarju, ki nikakor ni zadovoljen sam s sabo. Enkrat ga moti, da je premajhen, drugič njegov glas ni dovolj možat, tretjič je narobe, da kljub dolgim ušesom ne more leteti itn. Nanj se lahko gleda iz zornega kota otroka, nezadovoljnega s svojo osebnostjo in videzom, ali pa družbe, ki odklanja vsakršno drugačnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.Bistvene novosti bodo nastopile s 1. januarjem 2001, do takrat bodo namreč še uporabljali obstoječe obrazce za potne listine, nato pa bodo začeli z izdajanjem novih potnih listin. Njihova izdelava, personalizacija ter skladiščenje bo centralizirano na ravni države in ne več po upravnih enotah. Za izdelavo bosta skrbeli pooblaščeni podjetji Cetis in Mirage, ki sta bili izbrani na podlagi zakona o javnih razpisih in vladnega odloka o naročilih zaupne narave. Podobno kot zdaj pri osebnih izkaznicah bo državljan na upravni enoti izpolnil vlogo, ko se bo tudi odločil, ali bo potno listino prejel po pošti oz. bo osebno prevzel na upravni enoti. Državljan se bo lahko ob vlogi za izdajo odločil, ali želi imeti potno listino z 32 ali z 48 stranmi. Novosti, podobno kot pri osebni izkaznici, so tudi glede dvojezičnega zapisa podatkov na potnem listu na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost.
Otroška predstava Tobija Freyer teatra
05. 08. 2000 00.00
V okviru ljubljanskega poletnega festivala bosta danes na sporedu dve otroški predstavi. Ob 11. uri na Prešernovem trgu in nato še ob 17. uri na Ljubljanskem gradu bo Freyer teater nastopil z otroško predstavo Tobija Zdeneka Floriana. Delo je prevedel in priredil, režiral ter opravil dramaturška dela Edi Majaron. Igro izvaja Branko Vižintin. Tobija je znana zgodba o jazbečarju, ki nikakor ni zadovoljen sam s sabo. Enkrat ga moti, da je premajhen, drugič njegov glas ni dovolj možat, tretjič je narobe, da kljub dolgim ušesom ne more leteti itn. Nanj se lahko gleda iz zornega kota otroka, nezadovoljnega s svojo osebnostjo in videzom, ali pa družbe, ki odklanja vsakršno drugačnost.
Prihodnje leto z novimi potnimi listi
05. 08. 2000 00.00
Že v začetku prihodnjega leta bodo začeli z izdajo novih, prenovljenih in izboljšanih ter bolj zaščitenih potnih listin, ki bodo tudi na videz drugačne od obstoječih. Obstoječe ''modre'' potne listine bodo državljani lahko uporabljali do izteka njihove veljavnosti oz. največ dve leti po uveljavitvi zakona. Glede na to, da slovenski državljan lahko potuje brez vizuma v 78 držav sveta, vključno z vsemi državami EU, poleg tega pa smo edina država iz vzhodne Evrope, katere državljani lahko brez vizuma potujejo v ZDA in Kanado, je slovenski potni list zelo dragocen dokument. Za kar 1,3 milijona slovenskih državljanov, ki so potne listine dobili po slovenski osamosvojitvi, bo v letih 2001 in 2002 potekla njihova veljavnost.
Philippoussisa ne bo v finalu Davisovega pokala
04. 08. 2000 13.33
Avstralski teniški zvezdnik Mark Philippoussis se je po novem nesporazumu z reprezentančnimi soigralci spet odpovedal nastopu v Davisovem pokalu, tako da ne bo zaigral v decembrskem finalnem obračunu s Španijo.
Mirovni proces se bo nadaljeval
31. 07. 2000 16.08
Izraelski zunanji minister David Levi je sinoči ameriški državni sekretarki Madeleine Albright v telefonskem pogovoru zagotovil, da se bo pri glasovanju o nezaupnici premieru Ehudu Baraku, o kateri bodo odločali danes, vzdržal, je poročal izraelski radio. Levi je Baraku postavil ultimat, da bo v sredo odstopil, če do takrat ne bo resnih prizadevanj za oblikovanje vlade nacionalne enotnosti z desno opozicijo.
Drnovšek o odprtih vprašanjih
28. 07. 2000 15.36
Predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) in nekdanji premier Janez Drnovšek je v pogovoru za hrvaški tednik Fokus izrazil pričakovanje, da bosta Slovenija in Hrvaška vsa sporna vprašanja rešili leta 2001. ''To bo idealno leto, ker bodo na Hrvaškem politične razmere bolj jasne, v Sloveniji pa bomo imeli stabilno vlado, ki bo imela interes za rešitev problemov,'' je pojasnil Drnovšek. Na vprašanje novinarjev, ali se strinja z nedavno izjavo hrvaškega predsednika Stipeta Mesiča, da državi nimata problemov pri reševanju vprašanj meje, je Drnovšek dejal, da so ti problemi majhni, če se bosta strani dejansko odločili za njihovo rešitev, da pa se že dolgo vlečejo. Ob tem je menil, da glede kopenske meje ni večjih problemov, da pa bi morali najti rešitev za Piranski zaliv.
Pogovori se nadaljujejo
28. 07. 2000 09.28
Izraelski in palestinski pogajalci naj bi se v nedeljo sešli prvič po neuspelih mirovnih pogajanjih v ameriškem Camp Davidu. Sodelavec izraelskega premiera Ehuda Baraka, Gilad Šer, je namreč dejal, da se bosta po njegovih informacijah v nedeljo sešla izraelski pogajalec Oded Eran in palestinski pogajalec Saeb Erakat, pogovarjala pa naj bi se o različnih vprašanjih. Na pogajanjih naj bi bil dosežen velik napredek, še zlasti glede vračanja palestinskih beguncev.
Iščeta se ustavni sodnik in ombudsman
27. 07. 2000 18.06
V jutrišnjem uradnem listu bosta objavljena poziva predsednika republike Milana Kučana za zbiranje predlogov kandidatov za mesto ustavnega sodnika ter za prosto mesto varuha človekovih pravic.
Izid v Camp Davidu ni neuspeh
26. 07. 2000 15.45
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je danes zavrnil opredeljevanje izidov bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Camp Davidu kot neuspeh. Nasprotno, strani sta se namreč prvič podrobno lotili vprašanj, ki zadevajo temelje pravičnega in globalnega miru med Izraelci in Palestinci, je v tiskovnem sporočilu menil Solana.
Izbirali najgršega človeka
24. 07. 2000 07.56
Prebivalci Fatse, turškega mesta ob Črnem morju, so ta konec tedna izbirali najgršega meščana, je poročala turška tiskovna agencija Anatolija. Kljub daljšemu premisleku se žirija ni mogla odločiti med dvema kandidatoma, Celalom Bilginom in Yenerjem Dikbasom, ki sta si tako razdelila prvo nagrado. Agencija sicer ne navaja kriterijev, ki so jih upoštevali pri izbiri zmagovalca, sta pa tako Bilgin kot Dikbas napovedala, da se bosta naslednje leto spet potegovala za naslov.
Za predsednika ZRJ dovolj večina
20. 07. 2000 21.39
Novi predsednik ZRJ bo izvoljen neposredno, za zmago bo zadostovala navadna večina, volilna udeležba pa ne bo več igrala nobene vloge, je danes poročala srbska tiskovna agencija Beta. Jugoslovanski parlament bo prihodnji ponedeljek na predlog zvezne vlade obravnaval volilno zakonodajo s spremenjenim načinom izvolitve predsednika ZRJ in poslancev obeh domov zvezne skupščine ter novimi volilnimi okraji. Spremembe volilne zakonodaje so potrebne, ker je zvezna skupščina, v kateri prevladujejo privrženci jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, 6. julija sprejela ustavne spremembe, ki omogočajo neposredno izvolitev predsednika ZRJ in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.
Vrnitev gradu Betnava mariborski škofiji
20. 07. 2000 21.02
Potem ko je ministrstvo za kulturo včeraj izdalo delno odločbo o vrnitvi gradu Betnava mariborski škofiji, je minister za kulturo Rudi Šeligo danes povedal, da je mariborska škofija s tem dobila grad v svojo last, ne pa v celoti v svojo posest, saj del še vedno ostaja v lasti podjetja Lipa. Glede teh prostorov se bosta mariborska škofija in podjetje Lipa sami naprej dogovarjali. Kljub delni odločbi ostaja nerešeno vprašanje odškodnine za morebitno povečano vrednost vrnjene nepremičnine v primerjavi z vrednostjo ob podržavljanju. Odškodnino bo obravnavala dopolnilna odločba, v zvezi s katero pa minister Šeligo ni vedel povedati, kdaj naj bi se postopki nadaljevali. Dodal pa je, da bo marsikateri primer iz poglavja o denacionalizaciji kmalu rešen, saj se bodo postopki pospešeno nadaljevali, ker je to v interesu ministrstva za kulturo in vlade, vendar pa ne na račun površnosti uporabe zakona, je poudaril Šeligo. Minister je zanikal, da bi pri tem šlo za ''politično'' odločanje, kdo bo kaj dobil nazaj. ''Politični'' del teh postopkov je v tem, da po oceni vlade denacionalizacijski postopki potekajo prepočasi oziroma se neupravičeno zavlačujejo in so jih zato pospešili tam, kjer so lahko. Vendar pa je Šeligo ponovno poudaril, da ne na račun ''kvarjenja dikcije zakona''. Gre za striktno uporabo zakona, je dejal. Povedal je še, da je na ministrstvu za kulturo ustanovljen poseben oddelek za denacionalizacijo, vendar pa po njegovih besedah še vedno primanjkuje ustreznih pravnih kadrov.