ne bosta
V torek volitve v ZDA
04. 11. 2000 00.00
Ameriški volivci bodo v torek, 7. novembra, odšli na volišča, kjer bodo oddali glasove za enega od 16 predsedniških kandidatov, volili pa bodo tudi 34 od skupno 100 zveznih senatorjev in vseh 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa. V ospredju zanimanja ostaja boj za položaj 43. predsednika ZDA, pri čemer ostajata edina kandidata z možnostmi za zmago republikanec George Bush mlajši in demokrat Al Gore.
Delovna sobota za politike
04. 11. 2000 00.00
Neformalna koalicijska dogovarjanja predstavnikov LDS z najverjetnejšimi koalicijskimi partnericami se intenzivno nadaljujejo tudi danes . Predstavniki LDS so že na jutranjem sestanku predstavnikom DeSUS-a predali predlog koalicijskega sporazuma, o katerem bosta v ponedeljek razpravljala izvršni odbor, zatem pa še svet DeSUS-a, ki se bo izrekel o tem, ali je sporazum sprejemljiv ali ne.
Rdeči telefon med Češko in Avstrijo
01. 11. 2000 00.00
Češki premier Miloš Zeman in avstrijski kancler Wolfgang Schüssel sta se danes ponoči na pogovorih o češki jedrski elektrarni Temelin med drugim sporazumela, da bosta v reševanje vprašanja Temelina vključila tudi Evropsko komisijo, v vlogi posrednika med državama pa naj bi nastopil evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Dogovorila sta se, da bosta Češka in Avstrija kmalu vzpostavili rdeči telefon, ki bo omogočal hitro izmenjavo informacij v zvezi s češko jedrsko elektrarno Temelin.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
ZRJ najpomembnejša partnerka na Balkanu
27. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija za Rusijo ostaja najpomembnejša in najbližja partnerka na Balkanu, je ruski zunanji minister Igor Ivanov poudaril ob začetku današnjega srečanja z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki je davi prispel na nekajurni delovni obisk v Moskvo. Rusija se bo zavzela, da se bo do nedavnega povsem osamljena ZRJ kot enakopravna partnerka vrnila v mednarodno skupnost. "To je v skladu z interesi stabilnosti na Balkanu in v celotni Evropi," je dejal Ivanov po poročanju ruskih tiskovnih agencij. Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju s Koštunico povedal, da Rusija spoštuje izbiro jugoslovanskega ljudstva. Tudi on je poudaril, da je ZRJ ne le tradicionalna partnerka Rusije na Balkanu, ampak ena njenih najpomembnejših partnerk nasploh. Izrazil je zadovoljstvo, da je ZRJ našla pot iz krize brez uporabe sile. Koštunica je potrdil, da bodo v Srbiji kmalu volitve, ki bodo potekale mirno, in da bosta tako zvezna kot republiška vlada koalicijski. Po navedbah diplomatskih virov so jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji Borislava Miloševića za čas Koštuničevega obiska v Moskvi odpoklicali v Beograd. Novinarji namreč niso spregledali, da v skupini, ki je Koštunico pričakala na moskovskem letališču, ni bilo Borislava Miloševića, starejšega brata Slobodana Miloševića, ki je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi od decembra 1998. Jugoslovanski predsednik ima na programu še srečanje z ruskim patriarhom Aleksijem II. Koštunica je po svojih besedah v Moskvo prišel, ker ZRJ potrebuje pomoč, in močno upa, da jo bo dobila od Moskve.
Jezikoslovna konferenca v Ljubljani
26. 10. 2000 00.00
Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravlja slovensko-makedonsko konferenco z naslovom Slovenski in makedonski jezik ter literatura v sodobnih družbenih okoliščinah. Na srečanju so ugledni slovenski in makedonski jezikoslovci in literarni zgodovinarji z ljubljanske filozofske in skopske filološke fakultete v več kot tridesetih referatih obravnavali svoje vsakdanje pedagoško in raziskovalno delo in skušali ugotoviti, kako njihova strokovna prizadevanja učinkujejo v sodobnih tranzicijskih razmerah in kaj lahko prispevajo k odprtim dilemam makedonskega in slovenskega naroda.
Slovenska stojnica na EXPO 2000
26. 10. 2000 00.00
Svetovno razstavo EXPO 2000 v Hannovru je danes, pet dni pred njenim zaprtjem, obiskal nemški kancler Gerhard Schröder. Pohvalil je prizadevanja vseh, tako organizatorjev kot udeležencev, hkrati pa napovedal finančno negativen rezultat, čeprav ta ne bo zastrl številnih izboljšav, ki jih je v življenje Hannovra in okolice prinesel EXPO. Na svetovni razstavi se predstavlja tudi Slovenija, ki je za obiskovalce zelo zanimiva. Do torka, 31. oktobra, ko EXPO 2000 zapira svoja vrata, naj bi namreč slovensko stojnico obiskalo več kot milijon obiskovalcev, je sporočil namestnik generalnega komisarja EXPO za Slovenijo Vladimir Vajda. Po Schröderjevih besedah tudi ne gre zanemariti velike odmevnosti in svetlejše podobe, ki si jo je Nemčija s to razstavo pridobila v svetu. Posebej je podaril pomembno vlogo malih in novih držav, ki so prinesle živahnost v veliko družino razstavljalcev na EXPO 2000. Organizatorji so vse zaključne slovesnosti poimenovali z geslom "Tujci postanejo prijatelji". Eden zaključkov bo še danes, v četrtek zvečer, ko bodo predstavniki vseh prirediteljev in več pevskih zborov na zdaj že znamenitem stopnišču sredi razstaviščnega prostora prepevali himno svetovne razstave. Slovenski razstavni prostor je vse zadnje dni oblegan in začetno skromno število obiskovalcev se je potisočerilo. Tako na slovenski stojnici pričakujejo, da bodo lahko v ponedeljek, 30. oktobra, pozdravili milijontega obiskovalca. Med petdeset obiskovalci bodo z elektronskim žrebom izbrali milijontega, ki bo za nagrado prejel Rogovo kolo. Nagradili pa bodo tudi tista dva, ki si bosta slovensko stojnico ogledala pred in za milijontim obiskovalcem.
V Srbiji razpustili parlament
25. 10. 2000 00.00
Danes so v Beogradu uradno razpustili zvezno skupščino in s tem omogočili predčasne parlamentarne volitve, ki bodo po besedah predsednika parlamenta Dragana Tomića 23. decembra. Odločitev o razpustitvi skupščine je sprejel srbski predsednik Milan Milutinović. Tomić je še dodal, da se bo volilni proces začel 26. oktobra.
Volitve na Slonokoščeni obali
22. 10. 2000 00.00
Na Slonokoščeni obali potekajo predsedniške volitve, na katerih bo 5, 4 milijona volilnih upravičencev izbiralo kandidata, ki bo po decembrskem vojaškem udaru prevzel vodenje države.
Prosta trgovina med Japonsko in Singapurom
22. 10. 2000 00.00
Japonska in Singapur želita najkasneje do konca prihodnjega leta skleniti sporazum o prosti trgovini. Japonski premier Joširo Mori se je s singapurskim kolegom Goh Chok Tongom v Tokiu danes sporazumel o tem, da bosta državi januarja prihodnje leto začeli pogajanja o sklenitvi sporazuma. Za Japonsko bi bil to prvi sporazum o prosti trgovini sploh, saj Japonska doslej ni sklenila tovrstnega sporazuma še z nobenim od trgovinskih partnerjev.
Ali Milošević pripravlja državni udar?
22. 10. 2000 00.00
Član vodstva Srbskega gibanja prenove (SPO) Bogoljub Pejčić je posvaril pred državnim udarom, ki naj bi ga izvedle policijske sile, zveste nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Pejčić je dejal, da v Srbiji nič ne bo normalno, dokler ne bosta odstavljena vodja državne varnostne službe Rade Marković in načelnik policije v Beogradu Branko 195144urić.
Proti Slovaški brez Smrekarja in Škafarja
21. 10. 2000 00.00
Potem, ko so naše najboljše namiznoteniške igralke pred tednom dni neuspešno štartale v letošnjem tekmovanj v prvi evropski ligi, saj so v Ljubljani z 2:3 izgubile proti Litvankam, bodo zdaj prvo tekmo odigrali tudi fantje. V ponedeljek ob 17. uri bodo namreč naši reprezentanti v Bratislavi odigrali tekmo prvega kroga proti Slovaški.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Bled znova gosti najvišje vodilne
20. 10. 2000 00.00
Po besedah predsednika republike Milana Kučana najpomembnejša valuta prihodnosti ni niti ameriški dolar niti evropski evro, temveč je to, tako v Sloveniji kot tudi v Evropi, ideja. Produkcija idej je tudi po besedah osrednje osebnosti letošnjega Foruma najvišjih vodilnih, ki ga je pripravila blejska Poslovna šola, svetovno znanega profesorja managementa Pedra Nuena, priložnost za male države in podjetja, da lahko uspešno konkurirajo na svetovnem trgu. Sicer pa Nueno poudarja, da se podjetja danes nahajajo v obdobju prevlade kapitalskih trgov, ki med drugim cenijo inovacije, velik obseg prodaje ter racionalizacijo poslovanja podjetij. Kučan je v uvodnem nagovoru foruma - letos je njegova osrednja tema inovativnost podjetij v času prevlade kapitalskih trgov - poudaril tudi, da mora biti Slovenija prihodnosti novo "slovensko podjetje", v katerem bodo upravljalci razvoja Slovenije probleme znali spreminjati v razvojne izzive, kot jih znajo gospodarstveniki v najuspešnejših podjetjih. Politika bo namreč morala po Kučanovih besedah odgovoriti na vprašanje, kako razume državo in upravljanje z njo. Nueno poudarja, da danes večino industrijskih panog obvladuje nekaj podjetij, ki imajo večinske lastniške deleže na trgu. Navaja primer podjetij, ki izdelujejo razne dodatke za okus in konzervanse za živilsko industrijo in poudarja, da danes šest podjetij obvladuje približno 60 odstotkov svetovnega trga, medtem ko se približno 500 podjetij, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo, bori za preživetje z lokalnim delovanjem. Enaki trendi združevanja in prevzemanja podjetij so prisotni tudi v drugih indstrijah, kar je po Nuenovem mnenju med drugim posledica konkuriranja podjetij na globalnem trgu, zmanjševanja vseh oblik stroškov, zahtev po ekonomijah obsega ter nujnosti ustvarjanja vrednosti tako za lastnike podjetij, kot tudi za potrošnike. Potrošniki so namreč danes vse bolj obveščeni in s svojimi zahtevami pritiskajo na vodilne v podjetjih. Hkrati pa na vodilne delavce pritiskajo tudi lastniki. Podjetja se, da bi zadovoljila potrebe lastnikov in potrošnikov in povečala učinkovitost svojega poslovanja odločajo za racionalizacijo, ki po Nuenovih besedah pritegne kapital. Pri pridobivanju kapitalskih sredstev imajo sicer danes prednost velika podjetja, poudarja Nueno in dodaja, da imajo lažji dostop do kapitala tudi podjetja, ki imajo dobro vodstvo - Noeno poudarja, da mora biti vodstvo podjetja izjemno motivirano ter dobro plačano -, racionalen globalni razvoj, trdno bilanco stanja, ustrezno rast ter transparentno delovanje. Sicer pa Nueno poudarja še, da so današnji svetovni gospodarski temelji trdni, zato v bližnji prihodnosti ne pričakuje kakšnih večjih gospodarskih kriz. Letošnjega foruma Poslovna šola Bled, ki bo prihodnje leto praznovala 15. obletnico obstoja, se udeležuje približno 90 udeležencev iz desetih držav. Med njimi so po besedah direktorice šole Danice Purg vodilni managerji slovenskih in tujih podjetij, predstavniki ambasad in člani vlade, pridružili pa so se jim tudi managerji bolnišnic. Poleg predsednika države Kučana in profesorja Nuena, ki je hkrati tudi predsednik Mednarodne akademije za management, bosta na forumu inovativno politiko svojih podjetij predstavila tudi predsednik uprave Plive Željko Čovič in direktor razvoja v Krki Aleš Rotar. Sicer pa se bo danes popoldan v blejski Poslovni šoli končal tudi pettedenski seminar iz splošnega managementa Vodenje poslovnih procesov. Purgova bo tako diplome podelila 26 udeležencem seminarja iz šestih držav. Doslej je omenjeni seminar, ki je namenjen hitro napredujočim managerjem, ki prevzemajo strateške odgovornosti v podjetjih, končalo že 481 udeležencev iz 19 držav Evrope, Severne Amerike in Azije.
Ritmičarke za naslove pokalnih zmagovalk
19. 10. 2000 00.00
V soboto bo v športni dvorani GIB na Drenikovi že osmi pokal Slovenije v absolutni in šesti pokal Slovenije v kadetski kategoriji v ritmični gimnastiki. V absolutni kategoriji žal ne bo nastopila najboljša slovenska ritmičarka Dušica Jeremič iz Šiške, zato bosta gotovo prvi imeni tekmovanja njena klubska kolegica Mojca Rode in Moščanka Ajda Žitnik.
Komisiji senata končali splošno razpravo
19. 10. 2000 00.00
Ustavna in šolska komisija italijanskega senata sta na sinočnji skupni seji končali splošno razpravo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. V prihodnjih dneh se bosta predsednika komisij posvetovala s predstavniki političnih strank o nadaljnjem poteku obravnave zakona. Pričakovati je, da bodo predlagali uvrstitev zakona na plenarno zasedanje senata.
Venturoni v Sloveniji
19. 10. 2000 00.00
Predsednik vojaškega odbora zveze NATO, admiral Guido Venturoni, je ob prihodu na dvodnevni obisk v Slovenijo danes poudaril, da bo prihodnja širitev zveze NATO politična, kljub temu pa je po njegovih besedah izjemno pomembno, da
Neposredne mandate dobilo 60 kandidatov
17. 10. 2000 00.00
Seznam tistih, ki bodo prihodnja štiri leta sedeli v poslanskih klopeh nove velike dvorane državnega zbora, je sicer že znan, po oblikovanju nove vlade pa se bo najverjetneje še spremenil. Neposredne mandate je dobilo več kot šestdeset kandidatov.
Milijon dolarjev za olimpijce
17. 10. 2000 00.00
Deset ameriških olimpijcev se bo potegovalo v kvizu Kdo želi biti milijonar televizijske družbe ABC. Dve posebni olimpijski oddaji bosta na programu 22. in 24. oktobra, med sodelujočimi pa bodo šprinter
Kučan, Bajuk in Podobnik o volitvah
15. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan, ki je zjutraj volil na volišču v petem volilnem okraju tretje volilne enote v Murglah v Ljubljani, meni, da bodo ljudje dovolj trezni in bodo svoje glasove zaupali tistim, ki lahko zagotovijo, da se bo ustvarjalna energija Slovencev usmerila v razvoj, blaginjo za vse, spoštovanje in dostojanstvo za vsakogar, in ki bodo sposobni utrditi ugled države v mednarodnem življenju. Na vprašanje, kako komentira nekatere očitke, da se je vmešal v dnevno politiko in vključil v predvolilni boj, je predsednik Kučan odgovoril, da to niso očitki, ampak je to volilni boj tistih, ki so v volilni tekmi. Njemu pa seveda ostane, da na nepravilnosti, ki jih po njegovi sodbi počnejo različni organi in posamezniki v tej državi, opozarja ljudi, da bo njihova sodba lahko objektivnejša. "Zmagajo pač tisti, ki jim ljudje v večji meri zaupajo in to ne pomeni, da nimamo demokracije, ampak da jo imamo," je zaključil predsednik republike Milan Kučan.
Zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu
13. 10. 2000 00.00
Po muslimanskih molitvah so v starem delu Jeruzalema danes izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelsko policijo, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ranjenih 15 ljudi. Izraelske sile so tako v stalni pripravljenosti za primere palestinskih protestov in morebitnih terorističnih napadov. Palestinski protestniki so izraelske policiste obmetavali s steklenicami in kamenjem, o žrtvah spopadov pa zaenkrat še ne poročajo. Izraelski helikopterji so se danes preletavali območje Gazo, vendar niso streljali. Z obale so v Sredozemskem morju opazili tudi izraelske čolne.
Ferjan si želi v finale
13. 10. 2000 00.00
Konec tedna bosta v čeških Pardubicah najpomembnejši dirki letošnje sezone v speedwayju, ki ne štejeta za svetovno prvenstvo. To sta 52. dirka za Zlato čelado dirka mladincev za Zlati trak. Na obeh bomo imeli tudi slovenske predstavnike, saj bo med mladinci slovenske barve branil Jernej Kolenko, 17 letni član AMTK Ljubljana, na glavni dirki, ki je znana po vožnji šestih dirkačev hkrati, pa nas bosta kot že nekaj let doslej predstavljala Matej Ferjan in Izak Šantej.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.
Sodelovanje med POP TV in Kanalom A
12. 10. 2000 00.00
Podjetje Super Plus je pridobilo večinski delež Kanala A - POP TV in Kanal A ostajata samostojna programa z usklajenim poslovnim delovanjem - Bolj raznovrsten program za gledalce, bolj urejene razmere za oglaševalce.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
GM in Fiat o nakupu Daewoo Motora
09. 10. 2000 00.00
Avtomobilska koncerna General Motors (GM) in Fiat sta danes objavila novico, da naj bi se pogovarjala o nakupu drugega največjega avtomobilskega proizvajalca v Južni Koreji Daewooja. Koncerna bosta začela pogajanja za pridobitev programa osebnih avtomobilov in s tem povezanim poslov.
Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.
Jutri začetek svetovnega prvenstva v kolesarstvu
09. 10. 2000 00.00
V francoskem mestu Plouay se bo jutri začelo svetovno kolesarsko prvenstvo. Prvi se bodo za odličja borili kolesarji do 23 let, in sicer jih čaka vožnja na čas. Od Slovencev bosta nastopila Mariborčan Gregor Gazvoda in Ljubljančan Matija Kotnik. Zlasti od slednjega se pričakuje dobra uvrstitev, saj je avgusta na evropskem prvenstvu na Poljskem zasedel odlično šesto mesto.
Zaščitni zakon v italijanskem senatu
08. 10. 2000 00.00
Globalni zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 12. julija letos sprejela italijanska poslanska zbornica, bo v torek, 10. oktobra, začel obravnavati tudi senat. O njem bosta na skupni seji razpravljali ustavna in šolska komisija senata. Določena sta tudi že poročevalca zakona: to sta senatorja Felice Besostri in Luigi Biscardi iz stranke Levih demokratov.