nekateri
5,3 milijarde dolarjev za OI 2004
26. 07. 2000 15.56
Grška vlada bo namenila 5,3 milijarde ameriških dolarjev različnim projektom, povezanih z letnimi olimpijskimi igrami v Atenah leta 2004. Organizacijski komite iger bo neposredno prejel 1,8 milijarde dolarjev, preostali znesek pa bo namenjen izboljšanju infrastrukture v Atenah in drugod po Grčiji. Omenjena finančna sredstva naj bi v največji meri namenili za posodobitev železniške in cestne infrastrukture v Atenah, s čimer naj bi bistveno izboljšali prometno stanje v grški prestolnici, ki ga nekateri opisujejo kot popoln kaos.
V Egiptu izpustili 500 zapornikov
24. 07. 2000 17.00
Iz zapora v Egiptu so izpustili 500 domnevnih muslimanskih skrajnežev, je danes poročal časnik Al Ahram, ki se sklicuje na varnostne kroge. Izpuščeni zaporniki, nekateri med njimi so bili več let zaprti brez obtožbe ali sodnega postopka, so večinoma pripadniki militantnih muslimanskih skupin Džihad in Gama Islamija in so se odpovedali nasilju.
Stavka italijanskih kontrolorjev letenja
24. 07. 2000 11.26
Za danes so kontrolorji letenja, zaradi prerazporeditve delovnih mest, napovedali stavko po vsej Italiji, ki bo trajala od desete do štirinajste ure.
Srečanje pod ''materjo vseh lip''
22. 07. 2000 17.44
Tokratno tradicionalno srečanje državnikov in politikov pod krošnjo častitljive Najevske lipe blizu Črne na Koroškem je bilo že deseto po vrsti. Poleg predsednika Milana Kučana so se srečanja med drugimi udeležili tudi nekateri poslanci v državnem zboru, državni svetniki, varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, župani koroških občin in France Bučar, ki je bil slavnostni govornik na prvem srečanju pod Najevsko lipo. Predsednik Kučan je v svojem govoru med drugim tudi poudaril, da je velika prednost demokracije v odgovorni svobodi besed in dejanj vseh dejavnikov v politiki. Med odgovorna dejanja sodi, tako Kučan, tudi zadnja pobuda večine parlamentarnih strank, s katero bo DZ kot edini zakonodajalec s spremembo ustave in ustavnim zakonom določil volilna pravila, po katerih bomo volili na državnozborskih volitvah. Predsednik je izrazil tudi prepričanje, da je ta pobuda znamenje, da smo v Sloveniji sposobni imeti koalicijo razuma, pameti in treznosti in da bo dobila podporo zahtevane večine. Prvo srečanje pod Najevsko lipo je avgusta leta 1991 pripravila občina Ravne na Koroškem v sodelovanju s krajevno skupnostjo Črna. Kasneje so so vidnejše osebnosti iz slovenskega političnega življenja pod staro lipo pri kmetu Najevniku zbrale vsako leto julija, srečanje pa je po reformi lokalne samouprave prešlo v organizacijo občine Črna na Koroškem. Najevsko lipo štejejo za najstarejšo na Slovenskem, zato jo nekateri imenujejo tudi ''mater vseh lip''.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.
Razkol v koaliciji
20. 07. 2000 08.33
Odločitev SLS+SKD - Slovenske ljudske stranke, da kljub zavezi, da se bo zavzemala za uzakonitev večinskega volilnega sistema, podpre predlog ustavnih sprememb in s tem popravke proporcionalnega volilnega sistema, še vedno razvnema strasti v koaliciji Slovenija. Socialdemokrati vztrajajo pri odločitvi ustavnega sodišča, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem, in da je to potrebno spoštovati. V združeni stranki pa so čedalje bolj prepričani, da je bila njihova odločitev pravilna.
Je Slovenija nedemokratična država?
19. 07. 2000 22.02
Liberalna demokracija Slovenije je pripravila okroglo mizo na temo nediskriminatorne denacionalizacije. Nekdanja vladna stranka sicer priznava, da izvajanje zakona res poteka prepočasi, vendar denacionalizacija ne bi smela postati predmet izsiljevanja posameznih držav pri vključevanju v Evropsko unijo.
Putin in Jiang proti protiraketnemu ščitu
18. 07. 2000 12.34
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin sta danes v Pekingu podpisala deklaracijo proti ameriškemu protiraketnemu ščitu (NMD). Bistvo načrtovane vzpostavitve ameriškega protiraketnega ščita je v ''stremljenju po enostranski nadvladi na vojaškem področju,'' je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zapisano v deklaraciji. Oba predsednika sta mednarodno skupnost obenem pozvala, naj ukrepajo proti NMD.
Pogreb princa Tomislava
16. 07. 2000 17.34
Približno 5000 ljudi se je danes zbralo v kraljevem mavzoleju Oplenac blizu srbskega mesta Topola, kjer so opoldne pokopali princa Tomislava Karadjordjevića, strica jugoslovanskega prestolonaslednika Aleksandra Karadjordjevića. Slovesnosti so se med drugim udeležili prestolonaslednik Aleksander in drugi člani družine, prvak srbske pravoslavne cerkve, patriarh Pavle, ki je vodil mašo, in tudi nekateri opozicijski voditelji, med njimi tudi Zoran Đinđić.
Eksplozija ubila in ranila več ljudi
16. 07. 2000 12.59
V eksploziji, ki je ponoči odjeknila v vagonu nekega vlaka na železniški postaji v mestu Hiderabad na jugu Pakistana, je umrlo devet oseb, 25 pa je bilo ranjenih, so sporočili policijski viri. Zdravniki se bojijo, da bo število žrtev še večje, saj je več ranjenih v kritičnem stanju. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče, policija pa meni, da je šlo za teroristično dejanje. Do eksplozije je prišlo v času, ko je vlak odhajal s postaje, kjer je bila velika množica ljudi. Po podatkih policije naj bi eksplodiral avtomobil na zadnjem delu vlaka.
Sodelovanje med Žitom in Mlinotestom
14. 07. 2000 19.42
Na današnji skupščini ajdovskega Mlinotesta delničarji niso razpravljali o morebitnem prevzemu s strani ljubljanskega Žita. Informacije o domnevnem prevzemu, ki so jih še pred skupščino objavili nekateri mediji, so marsikoga presenetile. ''Čeprav se z Žitovo upravo že več kot eno leto dogovarjamo o možnih oblikah sodelovanja, so nas te informacije presenetile,'' je danes povedal član uprave ajdovskega živilskega podjetja Miloš Šinigoj. Kot je dodal, so pri Mlinotestu pripravljeni na sodelovanje in se jim zdijo povezave zaradi približevanja Evropski uniji vsekakor potrebne, vprašanje pa je, ali naj bodo take povezave na ravni slovenskih podjetij ali naj gredo širše v evropski prostor, kar bi bilo morda celo boljše.
Soros se umika iz Slovenije
14. 07. 2000 15.14
Na <a href=http://www.soros.si target=_new> Open Society Institute Slovenija - Zavod za odprto družbo - Slovenija (OSI) </a> so v današnji izjavi Georga Sorosa za javnost naznanili, da bo OSI deloval še do konca leta 2000, svojo filantropsko dejavnost v Sloveniji pa bo nadaljeval v partnerstvu z Mirovnim inštitutom iz Ljubljane, ki se prav tako zavzema za načela odprte družbe in si je doslej znal zagotoviti sredstva iz lokalnih virov.
Prvi sestanek županov nove SLS+SKD
14. 07. 2000 08.08
V Škofji Loki so se sinoči prvič srečali člani kluba županov SLS+SKD Slovenske ljudske stranke ter načeli pomembne teme, povezane z delom občin in države, je v izjavi za novinarje povedal podpredsednik kluba županov SLS+SKD Matjaž Kočar, sicer župan občine Moravče. Člani kluba županov SLS+SKD, ki trenutno šteje prek 80 županov, so obravnavali izvrševanje letošnjega proračuna in pripravo na proračun za prihodnje leto ter obravnavali tudi tiste razpise, ki jih posamezna resorna ministrstva pripravljajo v zvezi z lokalno samoupravo in občinami. Župani so izpostavili tudi posamezne težave, s katerimi se srečujejo.
Odzivi na zaščitni zakon
13. 07. 2000 12.29
Rudi Pavšič in Sergij Pahor, predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, sta se pozitivno odzvala na sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici.
Nekdanji minister Zgaga pojasnjuje
10. 07. 2000 14.11
Nekdanji minister za šolstvo in šport Pavle Zgaga se v sporočilu za javnost odziva na nekatere trditve ministrstva za šolstvo na novinarski konferenci prejšnji teden in med drugim v zvezi s problematiko poskusnega uvajanja programa devetletne osnovne šole poudarja, da odredba, ki ureja to področje in jo je sprejel že njegov predhodnik, odmerja strokovne odločitve na nacionalno evalvacijsko komisijo, v kateri so strokovnjaki za vsa področja ter za metodologijo. Ti v skladu s strokovno presojo opredelijo, kaj je poskus oz. odločijo, ali je glede na vsebino v posameznih primerih potrebno sprotno spremljanje, eksperimentalna ali akcijska evalvacija ali pa samo nekateri elementi od teh. V zvezi z napovedmi o oblikovanju posebnega svetovalnega telesa s podskupinami, med drugim za področje drog, je Zgaga opozoril, da se z nekaterimi podobnimi pomembnimi vprašanji že zdaj ukvarja svet za zdravje, ki so ga oblikovali pri ministrstvu za šolstvo in šport pred nekaj meseci. Podvajanje delovnih teles in dela bi na tem občutljivem področju pomenilo korak nazaj, zato nekdanji šolski minister izraža upanje, da do tega ne bo prišlo.
Romney se zavzema za raznolikost
08. 07. 2000 14.19
Mitt Romney, predsednik organizacijskega komiteja zimskih olimpijskih iger leta 2002 v ameriškem Salt Lake Cityju, je dejal, da bo skušal za volontersko delo na olimpijskih igrah privabiti večje število Američanov in Američank, čigar korenine sežejo iz Afrike, Južne Amerike in Azije.
Črne skrinjice tudi v satelite
07. 07. 2000 19.18
Zavarovalnice, ki zavarujejo vesoljske satelite, so morale lansko leto vesoljskim agencijam izplačati 1.9 milijarde dolarjev odškodnin, kar jim je pridelalo 850 milijonov dolarjev izgube. Zato so se odločile financirati projekt razvoja črne škatle, kakor jo poznajo v letalih. V omenjeni napravi se bodo tako shranjevali podatki, ki bodo pojasnili, zakaj nekateri sateliti v orbiti brez znanega razloga strmoglavijo.
FIFA zanika podkupovalno afero
07. 07. 2000 13.43
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je zanikala govorice, da naj bi na izboru prireditelja svetovnega prvenstva 2006, ki ga je v četrtek opravil izvršni odbor te organizacije v Zürichu, prišlo do podkupovanja. Novico o domnevnem podkupovanju je sporočila angleška televizijska postaja Channel 4, vpleten pa naj bi bil Novozelandec Charles Dempsey, ki se je kot edini od 24 članov IO vzdržal glasovanja v odločilnem krogu, po katerem je SP dobila Nemčija.
V Intereuropi danes stavkajo
07. 07. 2000 11.56
Ker so bila četrtkova stavkovna pogajanja med Sindikatom cestnega prometa Slovenije (SCPS), ki ima v koprski družbi Intereuropa 650 članov, in upravo družbe neuspešna, so nekateri zaposleni davi ob 7. uri stavkati. Zaposleni stavkajo mirno na svojih delovnih mestih, vozniki pa pri svojih vozilih, je povedal predsednik stavkovnega odbora Zoran Alijevič. Natančno število stavkajočih od 1500 zaposlenih, pa še ni znano, je povedala članica stavkovnega odbora Mirjela Trbižan. Stavka bo trajala do uresničitve stavkovnih zahtev oz. do sklenitve sporazuma z upravo družbe. V navodilih za organiziranje in vodenje stavke pa je med drugim zapisano, da nihče od stavkajočih ne sme motiti poteka skupščine delničarjev, ki se bo v Intereuropi začela danes ob 12. uri.
Kdaj bomo volili?
06. 07. 2000 19.36
Če sklepamo po dogajanju na današnji komisiji za volilni sistem in ustavne spremembe, bo predsednik države Milan Kučan jesenske volitve lahko razpisal povsem po lastni presoji. Člani komisije so namreč sprejeli nekakšen osnutek odgovora na Kučanovo pisno vprašanje, kdaj naj razpiše volitve. Datuma mu ne morejo predlagati, pričakujejo pa, da bo pri odločitvi upošteval dejstvo, da še potekajo razprave o tej temi.
Athirson oproščen dopinga
06. 07. 2000 15.11
Brazilskega nogometnega branilca Flamenga in člana olimpijske izbrane vrste Athirsona je tamkajšnje vrhovno sodišče za šport oprostilo uporabe nedovoljenih poživil. Brazilec je bil pozitiven na testu 31. maja na tekmi proti Bahiji in je bil najprej suspendiran za 29 dni. Athirson se je na odločitev pritožil, zadnje laboratorijske pa so kot kaže pokazale, da ni bil pod vplivom poživil, saj so strokovnjaki glasovali enotno - 3:0 za oprostitev.
Denacionalizacija bo deležna največje pozornosti
06. 07. 2000 13.45
Denacionalizacija bo po pričakovanjih deležna največje pozornosti v razpravah na petem zasedanju skupnega odbora slovenskega in Evropskega parlamenta, ki bo prihodnji teden zasedal v Ljubljani in Kopru.
Kitajci pripravili novo vesoljsko ladjo
06. 07. 2000 08.33
Kitajska je praktično pripravljena na izstrelitev izpopolnjene inačice vesoljske ladje vrste shenzhou, poroča kitajski tisk. Prva kitajska vesoljska ladja Shenzhou je novembra lani 14-krat obkrožila Zemljo in pristala na področju Notranje Mongolije na ozemlju Kitajske.
Neznan izvor denarja na kriminalistični policiji
05. 07. 2000 14.19
Delavci slovenske policije so včeraj ovadili sami sebe. Nov direktor kriminalistične službe Dušan Mohorko je ob primopredaji ugotovil, da je v trezorju kriminalistične službe za poldrugi milijon nemških mark denarja, ki ni proračunski in za katerega nimajo nobenega dokumenta. Včeraj so o tem seznanili medije.
Zapuščina našega časa za prihodnje rodove
05. 07. 2000 12.19
Na našem planetu imamo tudi organizacijo, ki skrbi za zapuščino našega časa prihodnjim generacijam. Long Now Foundation se ukvarja z zanimivim projektom, kako prihodnjim rodovom zapustiti sliko, kako živimo danes. Člani organizacije namreč menijo, da so vse dobe pustile primerke svojega življenja. Iz prazgodovine imamo jamske slike, Egipčani so zapustili piramide, srednji vek knjige itd. Danes živimo v digitalni dobi, ki naj ne bi puščala trajnih informacij. Podatki na računalniški disketi se namreč že po petnajstih letih lahko razmagnetijo, tako da jih ne moremo več uporabiti. Enako se lahko zgodi tudi s CD-ji. Zato so njihovi znanstveniki razvili disk Rosseta, ki bo podatke hranil od 2.000 do 10.000 let. Long Now Foundation namerava na te diske posneti zgodovino časa, zapisati vse besede vseh jezikov, saj bodo po predvidevanjih nekateri izumrli itd. Normalnemu prebivalcu Zemlje sedaj pa se lahko postavi popolnoma logično vprašanje, da če so prejšnje dobe slikale takratne knjige, ali jih ne bodo tudi sedaj? Vsekakor pa bo disk Rosseta lahko našel tržno priložnost na kakšnem drugem področju, recimo shranjevanju strogo zaupnih vojaških dokumentov.
Rekordne temperature na jugu Evrope
05. 07. 2000 12.16
Rekordno visoke temperature na jugu Evrope in številne nevihte v osrednji Evropi so v torek zahtevale najmanj devet smrtnih žrtev. V nekaterih delih Nemčije, Avstrije in Švice je divjalo neurje. Obilne padavine so poplavile ceste, prišlo pa je tudi do izpada električne energije. V Franciji je strela zadela dve osebi, ki sta umrli, v Avstriji pa so nevihte zahtevale tri smrtne žrtve. V Bolgariji pa so zaradi visokih temperatur, ki so dosegle rekordnih 42,5 stopinje Celzija, umrle štiri osebe. Neznosno visoke temperature povzročajo preglavice tudi v Grčiji, Turčiji in ostalih balkanskih državah.
Neodvisno sodstvo
04. 07. 2000 18.21
Leto dni po tem, ko nas je obiskal ameriški predsednik Clinton, Slovenija gosti enega najuglednejših predstavnikov ameriškega sodstva vrhovnega sodnika Anthonya M. Kennedyja. Kennedy se je z ameriškim zveznim sodnikom Richardom G. Stearnsom danes udeležil okrogle mize z naslovom <I>Univerzalni vidiki neodvisnosti sodstva</I>. Kako doseči neodvisnost sodstva sta se danes, skupaj s slovenskimi uglednimi pravniki spraševala Kenenedy in Stears. Po mnenju zveznega sodnika je ključna beseda transparentnost, državljani pa morajo razumeti, da sodniki niso samo zato, da ščitijo njihove pravice. Javnost mora zaupati sodnikom tudi takrat, ko njihove odločitve niso najbolj priljubljene, je prepričan Kennedy. Problem ameriškega sodnega sistema pa je, da nimajo vsi sodniki trajnega mandata, tako kot v Sloveniji in imajo zato nekateri velike težave pri ponovni izvolitvi.
Policija identificirala žrtve
02. 07. 2000 16.26
Osem žrtev, ki so v petek zvečer umrle na koncertu rock skupine Pearl Jam v danskem Roskildeju, je po navedbah predstavnika policije življenje izgubilo zaradi zadušitve, je poročala agencija Ritzau.
Moskovčani doživeli pravi potop
30. 06. 2000 19.31
Prebivalci Moskve so te dni doživeli pravcate Benetke, saj so obilne padavine, kakršnih ne pomnijo v zadnjih 120 letih, poplavile več stanovanjskih četrti v severnem delu prestolnice. Obilno deževje je prizadelo tudi območje mesta Nižnij-Novgorod, 450 kilometrov vzhodno od Moskve, kjer je šest krajev ostalo brez elektrike in telekomunikacijskih povezav.
Razočarani portugalski navijači
29. 06. 2000 19.44
Po nesrečnem porazu v polfinalu evropskega prvenstva se nekateri portugalski navijači niso mogli sprijazniti z neuspehom svoje reprezentance. Približno 200 portugalskih navijačev je po koncu polfinalne tekme - Francozi so z zadetkom Zinedina Zidana v 117. minuti slavili z 2:1 - razgrajalo v luksemburškem mestecu Petingen. Na osrednjem mestnem trgu so na policiste začeli metali steklenice in kozarce, kar sta najbolj občutila dva moža v modrem, ki sta staknila lažje poškodbe. Dva razboriteža je policija priprla.