nekdanje
INA in Beopetrol podpisala sporazum
17. 11. 2000 00.00
Hrvaško naftno podjetje INA je z jugoslovanskim naftnim podjetjem Beopetrol danes podpisala sporazum o dobavi nafte in naftnih proizvodov za obdobje enega leta. INA bo v prihodnjih dvanajstih mesecih v Srbijo izvozila 360.000 ton naftnih proizvodov v vrednosti 75 milijonov dolarjev, so sporočili predstavniki hrvaškega naftnega podjetja. Prvo pošiljko naftnih proizvodov naj bi INA v Srbijo poslala prihodnjo sredo. Predstavnik hrvaškega podjetja je še napovedal, da bo INA v prihodnjih desetih dneh podpisala še en dogovor z Beopetrolom, po katerem bo v ZRJ izvažala maziva. INA je pred razpadom nekdanje SFRJ v Srbiji zaposlovala 1500 ljudi in imela več kot 187 bencinskih črpalk in skladišč.
Od ponedeljka nove telefonske številke
16. 11. 2000 00.00
S ponedeljkom, 20. novembra, bo Telekom prenehal zagotavljati vzporedno delovanje starega in novega sistema številčenja, ki je deloval od konca marca letos. Staro številčenje bo začelo ugašati postopoma, klice na stare številke pa bodo najmanj do konca marca nadomeščali avtomatski odzivniki, ki bodo sporočali nove telefonske številke. Tudi vsi brezplačni informacijski servisi bodo delovali še naprej, dokler bodo podatki o prometu kazali, da so še potrebni. Član uprave Telekoma Adolf Špenko je dejal, da bi nove številke uporabljali vsaj nadaljnjih 15 do 20 let.
Koštunica v Evropskem parlamentu
16. 11. 2000 00.00
Predsednik ZRJ Vojislav Koštunica je včerajšnji obisk Evropskega parlamenta izkoristil, da je izpostavil nujnost, da se Jugoslavija priključi EU. Izjavil je, da je vključevanje v evropske integracije zunanjepolitični cilj ZRJ, pred tem pa potrebuje pomoč, da obnovi uničeno gospodarstvo. Da so vrata EU odprta tudi za ZRJ, če bo država nadaljevala po poti demokracije in izvajala potrebne reforme, je potrdila tudi predsednica parlamenta Nicole Fontaine. Koštunica je tudi izrazil željo, da bi ZRJ z EU kar najhitreje podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju. Integracija ima kljub vsemu mnoge zadržke , predvsem ki se tičejo odgovornosti posameznikov, predvsem Miloševića, za vojne zločine. Koštunica je ponovil zagotovilo, da Beograd sodelovanje s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sprejema kot svojo mednarodno dolžnost. Vendar je ob tem dodal, da je Milošević za zločine odgovoren najprej najprej pred srbskim narodom.
Sklenili letošnji vrh CEFTA
15. 11. 2000 00.00
V Varšavi so s podpisom deklaracije sklenili redno letno srečanje predsednikov vlad sedmih držav pogodbenic CEFTA - Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini. Enodnevnega vrha so se udeležili premieri Bolgarije, Češke, Madžarske, Poljske in Slovaške, Slovenijo in Romunijo pa sta zastopala ministra, pristojna za trgovino. Poleg vnaprej pripravljene deklaracije so na varšavskem vrhu CEFTA sprejeli še osem dodatnih sklepov, med katerimi najbolj izstopajo tisti, ki se navezujejo na iskanje novih možnosti reševanja sporov med pogodbenicami ter na soočenje z organiziranim kriminalom na celotnem območju CEFTA.
Baselsko zlato za Beograd?
13. 11. 2000 00.00
Štiri republike nekdanje Jugoslavije so sprostitev baselskega zlata zahtevale že zdavnaj, medtem ko je režim Slobodana Miloševića to vztrajno zavračal. Če bi zdaj to zahtevala tudi nova jugoslovanska vlada, bo zlato nemudoma deblokirano, zatrjuje neimenovani vir Danasa. Zlato naj bi bilo razdeljeno v skladu z že sprejetimi deleži v nasledstvu SFRJ, ki pa jih uradni Beograd ni sprejel. Danasov vir trdi, da gre za zlato, ki je vredno več kot pol milijarde dolarjev, sedanji Jugoslaviji pa bi od tega pripadlo 30 odstotkov oziroma približno 180 milijonov dolarjev.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
Varnost naše nuklearke primerljiva z zahodno
10. 11. 2000 00.00
Združenje zahodnoevropskih uprav za jedrsko varnost WENRA je v letošnjem poročilu o jedrski varnosti v kandidatkah za članstvo v EU potrdilo, da je stopnja varnosti in varnostna praksa v jedrski elektrarni v Krškem primerljiva z varnostjo v podobnih, z Westinghousovo tehnologijo grajenih nuklearkah v zahodnoevropskih državah. Državi WENRA sicer priporoča, naj dokonča študijo o potresni varnosti in jo med drugim poziva, naj reši vprašanje la stništva nuklearke s Hrvaško, saj bi bil v nasprotnem primeru lahko ogrožen finančni položaj elektrarne, kar bi utegnilo vplivati na varnost.
Trio Luwigana v Washingtonu
09. 11. 2000 00.00
Glasbena skupina Trio Luwigana, ki jo sestavljajo klarinetist Darko Brlek, čelist Igor Škerjanec in pianist Vladimir Mlinarič, je sredi tedna nastopila v ameri ški prestolnici, pri čemer je koncertu med drugimi prisluhnil tudi glasbeni kritik časopisa Washington Post ter v istem časopisu objavil zelo ugodno kritiko. Koncertu, ki ga je v cerkvi Marijinega oznanjenja organiziralo veleposlaništvo Republike Slovenije v Washingtonu, je prisluhnil tudi veleposlanik Davorin Kračun.
Umrla Lidija Šentjurc
06. 11. 2000 00.00
V Ljubljani je danes umrla narodna herojinja in nosilka partizanske spomenice Lidija Šentjurc. V okviru nekdanje Jugoslavije je opravljala vrsto pomembnih političnih funkcij. Med drugim je bila ministrica za prosveto in komunalne zadeve, podpredsednica Zveze ljudske skupščine ter članica predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije.
ZRJ zaprosila za članstvo v OVSE
06. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je danes uradno zaprosila za članstvo v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Beogradu dejala predsedujoča OVSE, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner. Jugoslavija je bila iz omenjene organizacije izključena leta 1992. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da bo stalni svet OVSE o vstopu ZRJ v organizacijo razpravljal v petek, obenem pa izrazila prepričanje, da so vse ovire v zvezi s članstvom ZRJ v OVSE odpravljene.
Beatlesi na internetu
04. 11. 2000 00.00
Že desetletja nedelujoča legendarna skupina The Beatles bo 13. novembra ob izdaji zgoščenke z največjimi uspešnicami z naslovom 1 na internetu odprla svojo prvo uradno stran. Nekdanji član skupine Paul McCartney že ima na internetu svojo spletno stran, obstajajo pa tudi strani, ki so jih oblikovali oboževalci skupine The Beatles.
Slovenija pozdravlja sprejem ZRJ v ZN
02. 11. 2000 00.00
Pozno sinoči je Organizacija združenih narodov dobila novo članico: le nekaj tednov po menjavi človeka na čelu Zvezne republike Jugoslavije so to državo kot novo članico sprejeli v svetovno organizacijo.
ZRJ nova članica ZN
02. 11. 2000 00.00
Generalna skupščina ZN je sinoči brez glasovanja sprejela osnutek kratke resolucije, ki jo je pripravila Francija, podprlo pa okoli 70 drugih držav - med njimi vse ostale naslednice nekdanje SFRJ - s katero je ZR Jugoslavijo sprejela medse kot novo članico ZN. Po krajših govorih predstavnikov 13 držav, med katerimi je bil tudi najverjetnejši prihodnji zunanji minister ZRJ Goran Svilanović, so nato opravili še slovesnost dviga zastave nove države. Pred tem so z droga spustili trobojnico z rdečo zvezdo nekdanje SFRJ in na mizi, kjer bodo po novem sedeli diplomati ZRJ, zamenjali simbole SFRJ s simboli nove članice. Gre za dejanje, ki pomeni slovo od preteklosti, utrdilo pa se je načelo, da so vse države, ki so nastale po razpadu nekdanje SFRJ, enakopravne naslednice, kar bo po osmih letih oviranja starega beograjskega režima omogočilo pogovore o vseh preostalih odprtih vprašanjih. Predstavnik Črne Gore v ZN Željko Perović je novinarjem pred sprejemom ZRJ v ZN ponovil besede predsednika Mila 195144ukanovića, da Črna Gora pozdravlja zmago demokratične opozicije v Srbiji in upa, da bo DOS zmagala tudi 23. decembra na srbskih volitvah, ker se bosta potem dve demokratični vladi lažje dogovorili o prihodnjih medsebojnih odnosih.
VS predlagal sprejem ZRJ v ZN
01. 11. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči soglasno, brez ugovora in glasovanja, sprejel resolucijo, v kateri priporoča Generalni skupščini sprejetje ZR Jugoslavije v Združene narode. Generalna skupščina naj bi že danes popoldne po lokalnem času obravnavala predlog resolucije o sprejemu, ki ga je pripravila Francija, na seji pa bodo navzoči tudi predstavniki ZRJ, ki so sinoči odpotovali iz Beograda.
Tuji tisk o volitvah na Kosovu
30. 10. 2000 00.00
Francoski dnevnik Liberation, češki časnik Mlada fronta Dnes in italijanski Il Messaggero se v današnjih izdajah odzivajo na potek in prve neuradne izide sobotnih lokalnih volitev na Kosovu. Vsi trije časniki soglašajo, da je albansko ljudstvo na Kosovu potrdilo željo po neodvisnosti te pokrajine, s podporo zmernemu voditelju Ibrahimu Rugovi pa so se odločili tudi za nenasilno uresničitev tega cilja.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Planika v Novem Sadu
29. 10. 2000 00.00
Demokratične spremembe v ZRJ pomenijo tudi priložnost, da se slovenska podjetja vrnejo na nekdanje tradicionalno tržišče. Prvo podjetje, ki je to že izkoristilo, je kranjska Planika, ki je včeraj v Novem Sadu odprla predstavništvo in trgovino.
Planika v Novem Sadu
28. 10. 2000 00.00
Kranjsko podjetje Planika je danes v Novem Sadu odprlo svoje pr
Nezaupnica proti ministru Böhmdorferju
26. 10. 2000 00.00
Opozicijska stranka avstrijskih zelenih je sporočila, da bo v ponedeljek v parlamentu vložila predlog o nezaupnici pravosodnemu ministru Dietru Böhmdorferju, ki naj bi bil domnevno vpleten v vohunsko afero v Avstriji. Böhmdorfer naj bi kot član avstrijskih svobodnjakov (FPÖ), katerih nekdanje vodstvo je domnevno vpleteno v afero, uporabil zaupne podatke iz policijskega računalnika.
Hrvaški predsednik v Nemčiji
26. 10. 2000 00.00
Ena izmed prednostih nalog hrvaške vlade je tudi vzpostavitev ugodnejših pogojev za tuje naložbe. Pri tem je pozornost namenjena predvsem nemškim naložbam, tudi na področju turizma, je na pogovorih z nemškim predsednikom Johannesom Rauom izjavil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je danes začel dvodnevni obisk v Nemčiji.
Brez investicij ne bo boljših rezultatov
25. 10. 2000 00.00
Brez investicij v nove turistične zmogljivosti na področju turizma v Sloveniji ni mogoče pričakovati boljših rezultatov, je na današnji novinarski konferenci v Mariboru, ki jo je pripravilo Nacionalno turistično združenje, dejal njegov predsednik Janez Sirše. Slovenija ima 24.361 hotelskih ležišč, pri tem pa so zdraviliške zmogljivosti zasedene 90-odstotno, zmogljivosti v Portorožu so zasedene 50 do 60-odstotno, sobe v mestih pa 60-odstotno.
Haaško sodišče nad Bulatovića?
22. 10. 2000 00.00
Haaško mednarodno sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije bi lahko do konca leta vložilo obtožnico proti več visokim pripadnikom bivše Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in nekaterim črnogorskim politikom, med njimi tudi proti nekdanjemu zveznemu premieru Momirju Bulatoviću, zaradi zločinov, storjenih na območju Dubrovnika leta 1991, piše v zadnji izdaji črnogorski časnik iz Nikšića Onogošat. Neodvisni časnik še trdi, da bo haaško sodišče morda vložilo še obtožnice zoper generala Pavla Strugaja, admirala Milana Zeca in Miodraga Jokića, ki so vodili operacije JLA pri Dubrovniku. Morda bodo vložili tudi obtožnico proti članu tedanjega predsedstva SFRJ iz Črne gore Branka Kostića, piše časnik. Časopis Onogošat navaja, da je bil v času napada na Dubrovnik Bulatović, ki je bil takrat predsednik Črne gore, ena od najbolj odgovornih oseb za boje na dubrovniškem območju, saj je 1. novembra 1991 podpisal ukaz o "uporabi milice za izvrševanje bojnih nalog oboroženih sil ter o uporabi enot teritorialne obrambe za vzdrževanje javnega reda in miru".
Petritsch poziva Koštunico
21. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik ZN za BiH Wolfgang Petritsch je jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico na srečanju v Beogradu pozval, naj spoštuje mirovni proces v BiH. ZRJ je ena ključnih podpisnic Daytonskega sporazuma in mora znova sodelovati v procesu normalizacije razmer v BiH, je poudaril avstrijski diplomat.
Nova letalska povezava z Madridom?
20. 10. 2000 00.00
Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, predsednik uprave Adrie Airways Peter Grašek ter predstavniki španskega letalskega prevoznika Spanair so se danes v Portorožu sestali na drugem delovnem sestanku o možnostih vzpostavitve redne letalske povezave med Ljubljano in Madridom. "Obstajajo velike možnosti za vzpostavitev redne letalske linije. Ena od prednosti je tudi ta, da sta oba letalska prevoznika člana skupine Lufthansa," je po pogovorih povedal minister Razgoršek.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Proces proti Krstiću
19. 10. 2000 00.00
Obramba bosanskosrbskega generala Radislava Krstića, ki ga obtožnica haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes predstavila dokaze, v skladu s katerimi naj bi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karađić svojim enotam tik pred padcem muslimanske enklave Srebrenica, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, ukazal "popolno zaščito" pripadnikov ZN in muslimanskega prebivalstva v mestu.
Bivša premierka pomagala spregledati dvema slepima človekoma
18. 10. 2000 00.00
Prva premierka na svetu, Sirimavo Bandaranaike, ki je prejšnji teden umrla v 84. letu starosti, je dvema slepima človekoma omogočila, da sta spregledala, so sporočili iz očesne klinike v Kolombu. Zdravniki klinike so roženici nekdanje premierke presadili dvema slepima moškima, starima 32 in 70 let. Sirimavo Bandaranaike, ki so jo v soboto pokopali poleg njenega moža, je leta 1972 podpisala izjavo, v kateri dovoljuje, da lahko po njeni smrti uporabijo njene roženice, so sporočili iz šrilanškega društva za donacijo oči.
SPS zahteva odstavitev Miloševića
17. 10. 2000 00.00
Skupina ustanoviteljev Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes zahtevala odstavitev Slobodana Miloševića s položaja predsednika stranke . Milošević ne more biti več predsednik SPS in njegovi najbližji sodelavci ne morejo več sodelovati pri vodenju stranke, je sporočila skupina, v kateri so nekdanji visoki predstavniki SPS, ki so bili izključeni iz stranke ali pa so izgubili položaj med preobrati v Miloševićevi politiki.
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
Sabor sprejel resolucijo o domovinski vojni
14. 10. 2000 00.00
Po dveh dnevih razprav je hrvaški parlament pozno sinoči sprejel resolucijo o domovinski vojni. Ta med drugim pravi, da je Hrvaška v letih od 1991 do 1995 zakonito branila svoje ozemlje pred napadi Srbije, Črne gore in jugoslovanske vojske, ter ni vodila osvajalne vojne. Deklaracija izključuje kolektivno krivdo, hrvaško sodstvo pa je kljub temu dolžno raziskati primere posameznih vojnih zločinov. Za deklaracije je glasovalo 88 hrvaških poslancev, proti pa štirje.