nekdanje
O nasledstvu nekdanje SFRJ
19. 12. 2000 00.00
Mednarodni posrednik na pogajanjih o nasledstvu nekdanje SFRJ sir Arthur Watts se je v Bruslju po nizu dvostranskih srečanj z vsemi delegacijami držav naslednic sestal še na skupinskem sestanku. Slovenska delegacija, ki je imela bilateralo z Wattsom dopoldne, se je skupinskega sestanka udeležila z zmernimi pričakovanji. Vendar pa so vse delegacije na sestanku pokazale pripravljenost in voljo, da konstruktivno pristopijo k reševanju že skoraj deset let odprtega vprašanja sukcesije nekdanje skupne države. Tako je na splošno prvi sestanek pogajalskih delegacij po nekaj manj kot dveh letih premora ocenil mednarodni posrednik sir Arthur Watts
Britanski veleposlanik se poslavlja
19. 12. 2000 00.00
Predsednik odbora za zunanjo politiko DZ Jelko Kacin je na poslovilni obisk sprejel britanskega veleposlanika v Sloveniji Davida Andrewa Lloyda, ki zaključuje misijo kot izredni in pooblaščeni veleposlanik v Sloveniji. Kacin se je Lloydu zahvalil za sodelovanje in poudaril izjemne uspehe britanskega veleposlaništva v Ljubljani, ki je pod vodstvom veleposlanika Lloyda še bolj približalo Veliko Britanijo Sloveniji.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
Proti pokopu očeta revolucije
18. 12. 2000 00.00
Olga Uljanova, 78-letna nečakinja Vladimirja Iljiča Lenina, katerega posmrtni ostanki so balzamirani in ležijo v mavzoleju na Rdečem trgu v Moskvi, nasprotuje pokopu ostankov svojega strica. " Vnovične razprave o pokopu Leninovih posmrtnih ostankov so nesprejemljive. Vladimir Iljič je bil pokopan po krščanski tradiciji, krsta z njegovimi ostanki leži tri metre pod zemljo," je še dejala Uljanova. "Ljudstvo in komunisti ne bodo dopustili, da bi Lenina in njegov mavzolej omadeževali," je dodala hči Leninovega mlajšega brata Dimitrija. Pokop Leninovih ostankov, ki si jih je v njemu posvečenemu mavzoleju ogledalo več sto tisoč Sovjetov, je že od razpada nekdanje Sovjetske zveze leta 1991 predmet burnih razprav. Več kot polovica Rusov se sicer strinja s pokopom njegovih posmrtnih ostankov, vendar temu ostro nasprotujejo ruski komunisti, ki v mavzolej redno prinašajo rože.
Žižić za sodelovanje Črne gore
17. 12. 2000 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je naročil guvernerju Narodne banke Jugoslavije Mlađanu Dinkiću, naj na prihodnje sestanke guvernerjev centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik povabi tudi predstavnika centralne banke Črne gore. Premier Žižić je povedal, da je zvezna vlada prejšnji teden oblikovala komisijo za nasledstvo nekdanje SFRJ, v sestavi katere morajo biti tudi predstavniki Črne gore. Tak sklep je po Žižićevih besedah v skladu s sodelovanjem in delovnimi stiki, ki jih ima njegov kabinet s črnogorsko vlado.
Tudi Črna gora želi biti naslednica
16. 12. 2000 00.00
Za monetarni svet Črne gore bo nelegitimen sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SFRJ, pri katerem ne bodo sodelovali predstavniki črnogorske monetarne oblasti. Monetarni svet Črne gore je v sporočilu za javnost poudaril, da Narodna banka Jugoslavije (NBJ) po ustanovitvi črnogorske centralne banke nima več pravice izvajati denarne politike v tej republiki. Monetarni svet je poleg tega protestiral, ker predstavniki črnogorske centralne banke niso bili povabljeni na torkov sestanek guvernerjev centralnih bank Slovenije, Hrvaške, BiH, Makedonije in "takoimenovane NBJ", zato "šteje za nelegitimni sleherni dogovor o razdelitvi zlata in deviznih rezerv nekdanje SRJ".
Pen šesti v Val d'Iseru
16. 12. 2000 00.00
Mariborčan Peter Pen se je izkazal na smuku za svetovni pokal v Val d'Iseru. Zasedel je šesto mesto, kar je nasploh najboljša slovenska moška uvrstitev v tej disciplini. Slovenec pa je bil le ena od številnih senzacij tekme, ki so jo presenetljivo s trojnim zmagoslavjem obeležili Italijani. Prvič v karieri je zmagal Alessandro Fattori, ki je za 32 stotink sekunde premagal Kristiana Ghedino in za 41 stotink Rolanda Fischnallerja. Pred Slovencem, ki je za zmagovalcem zaostal 62 stotink sekunde, sta se uvrstila še Švicar Bruno Kernen in Avstrijec Werner Franz. Drugi slovenski predstavnik Ožbi Ošlak je zasedel 42. mesto (+3,32).
Sir McCartney in "beatlomanija"
15. 12. 2000 00.00
Osrednjo knjigarno v Londonu je te dni ponovno zajela "beatlomanija", saj se je več sto oboževalcev nekdanje britanske skupine The Beatles udeležilo podpisovanja knjige nekdanjega člana skupine Sira Paula McCartneyja. 58-letni McCartney se je prvič podpisoval na izvode svoje knjige z naslovom Paintings, v kateri predstavlja svoje slikarsko delo. Vneti obo ževalci so v britansko prestolnico prispeli celo s Poljske. "Umrla sem in šla naravnost v nebesa," je dejala Kate Brylska iz poljskega mesta Bydgoszcz. V vrsti pred knjigarno je kljub mrazu čakala že dan prej, vendar se je po njenih besedah izplačalo. Mario Canosa iz Sardinije je začel jokati, ko se je srečal v McCartneyjem, tako da so ga morali zaposleni v knjigarni potolažiti. 30 let po razhodu Beatli še danes uživajo veliko priljubljenost. Njihov najnovejši album z uspešnicami, ki so ga izdali minuli mesec, podira vse rekorde. Samo v prvem tednu so prodali 3,6 milijona plošč.
Kuba in Rusija o oživiti odnosov
15. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kubanski gostitelj Fidel Castro sta med današnjim srečanjem v Havani izrazila željo po vnovični oživitvi odnosov med državama, in sicer na raven iz časa nekdanje Sovjetske zveze. Voditelja sta ob tem podpisala skupno izjavo, v kateri sta poudarila zavezanost načelom Združenih narodov, obsodila mednarodni terorizem in izrazila zadovoljstvo z ravnijo rusko-kubanskih političnih pogovorov. Predstavniki obeh strani so ob tem podpisali tudi več sporazumov o krepitvi sodelovanja.
V Bruslju o nasledstvu SFRJ
15. 12. 2000 00.00
Po 20 mesecih blokade se bodo v ponedeljek, 18. decembra, v Bruslju vnovič sestale pogajalske ekipe vseh držav naslednic nekdanje SFRJ. Na dvodnevno srečanje jih je povabil mednarodni posrednik na pogajanjih o nasledstvu, britanski pravni izvedenec sir Arthur Watts. Z njimi se želi dogovoriti, kako po odmrznitvi nadaljevati pogajanja. Slovensko delegacijo bo vodil novoimenovani vodja skupine za nasledstvo Miran Mejak, ki je skupino sicer vodil že prej.
ZDA odločneje proti terorizmu
15. 12. 2000 00.00
Včeraj so sporočili iz Washingtona, da bodo ZDA okrepile svoja prizadevanja v boju proti terorizmu v svetu in tudi v naslednjih dveh letih razširile svoj program Nagrada za pravičnost. Neimenovan predstavnik State Departmenta je dejal, da bo poudarek tega programa še vedno na preprečevanju terorističnih dejanj po svetu.
O sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes po dvournih pogovorih v Zagrebu potrdila, da med njima ni strateških razlik glede preiskav in procesov vojnih zločinov na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dodala sta, da oba želita ovire pri sodelovanju s haaškim sodiščem v skladu s prevzetimi obveznostmi reševati s sodelovanjem in ne s spori.
Pomanjšana dediščina Janka Samse
14. 12. 2000 00.00
V Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo Janka Samse z naslovom Pomanjšana dediščina, na kateri bo avtor predstavil različne pomanjšane predmete. Njegovo temeljno tematsko področje pomanjševanja je slovenska prometna, transportna in gospodarska dediščina. Razstava bo na ogled do 5. januarja prihodnje leto.
Putin na Kubi
14. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je na štiridnevnem obisku na Kubi, kar je prvi obisk kakega ruskega predsednika na Kubi po razpadu Sovjetske zveze. Državi naj bi med obiskom predvsem otoplili odnose. Putin se je že sinoči ob prihodu srečal s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom, s katerim sta se srečala že septembra letos ob robu vrha tisočletja ZN v New Yorku. Castro je nazadnje obiskal Moskvo pred razpadom nekdanje Sovjetske zveze, medtem ko je bil Mihail Gorbačov kot zadnji sovjetski predsednik na Kubi leta 1989. Po padcu komunizma v SZ sta državi, ki sta bili 30 let zaveznici, prekinili odnose.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
Nove različice meje v Piranskem zalivu
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški dnevnik Večernji list je poročal, da je Slovenija Hrvaški septembra poslala nov predlog reševanja vprašanja Piranskega zaliva v treh različicah, ki predvidevajo, da bo Hrvaška zadržala svojo morsko mejo z Italijo, Slovenija pa bo svoje teritorialno morje povezala z mednarodnimi vodami v Jadranskem morju. Tako bosta obe državi uživali vse pravice in ugodnosti, ki sta jih že imeli v času nekdanje skupne države, ki na morju ni ustvarila republiške meje.
Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.
Zavrnili tožbo proti Miloševiću
12. 12. 2000 00.00
Beograjsko sodišče je zavrnilo tožbo proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću zaradi volilne prevare. Sodišče namreč ni našlo dokazov, da bi Milošević na kakršenkoli način od članov osrednje volilne komisije zahteval spremembo volilnih izidov na predsedniških volitvah 24. septembra v svojo korist. Tožbo je vložila nevladna organizacija G17.
Simbolična obsodba Japonske zaradi spolnih zlorab med vojno
12. 12. 2000 00.00
Japonski cesar Hirohito in japonska država sta bila danes po petdnevnem "civilnem sodnem procesu", ki so ga pripravila združenja za pravice žrtev, simbolično obtožena zaradi spolnega suženjstva med drugo svetovno vojno. Žrtev tovrstnega suženjstva je bilo namreč več kot 200.000 žensk.
Labus o delitvi premoženja
10. 12. 2000 00.00
Podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus je za današnjo Politiko povedal, da bo vlada ZRJ v teh dneh oblikovala komisijo za nasledstvo, nato pa sprejela izhodišča o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ. Vlada ZRJ si želi nadaljevati pogovore o nasledstvu, zato bi rada z novo državno politiko tudi jasno pokazala, da bi rada čimprej nadomestila zaostanek iz minulega obdobja ter da ni več ona tista, ki pogovore zavira.
Ob prvi obletnici smrti Franja Tuđmana
10. 12. 2000 00.00
Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) je danes v Zagrebu obeležila prvo obletnico smrti prvega hrvaškega predsednika in ustanovitelja HDZ Franja Tuđmana. Predsednik HDZ Ivo Sanader je spomnil na Tuđmanovo politično delovanje od prvih demokratičnih volitev na Hrvaškem do osamosvojitve in vodenja hrvaške države. "Danes, ko zlonamerneži in kritiki poskušajo zmanjšati ali celo očrniti njegovo delo, so argumenti in resnica na njegovi in na naši strani," je poudaril Sanader. Komemoracije so se udeležili še člani Tuđmanove družine, člani predsedstva HDZ, podpredsednika sabora iz HDZ Vlatko Pavletič in Ivica Kostovič, pa tudi predsednica županijskega doma Katica Ivaniševič, člani bosansko-hercegovske HDZ in mnogi drugi podporniki te stranke.
Svilanović pri Drnovšku
09. 12. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je danes sprejel jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića. Sogovornika sta pozdravila podpis sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama, ki ga je dopoldne s Svilanovićem podpisal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.
Tuje agencije o vzpostavitvi odnosov
09. 12. 2000 00.00
Več tujih agencij je danes poročalo o vzpostavitvi diplomatskih odnosih med Slovenijo in ZRJ. Francoska tiskovna agencija AFP je ob tem dodala, da je do normalizacije odnosov med nekdanjima jugoslovanskimi republikama prišlo potem, ko je oktobra položaj prevzel reformistični predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, ki se je zavezal izboljšanju odnosov ZRJ s sosedami. Agencija še dodaja, da bo v tem okviru ZRJ 15. decembra podpisala tudi sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.
Slovenija in ZRJ podpisali sporazum
09. 12. 2000 00.00
Slovenski in jugoslovanski zunanji minister Dimitrij Rupel in Goran Svilanović sta danes v Ljubljani podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. S tem sta Slovenija in ZRJ deset let po razpadu nekdanje Jugoslavije vzpostavili polne diplomatske odnose, ki bodo omogočili krepitev odnosov na vseh področjih, tudi gospodarskem, in olajšali reševanje vprašanje nasledstva nekdanje skupne države.
Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.
Minuta molka v spomin na Tuđmana
08. 12. 2000 00.00
V predstavniškem domu hrvaškega sabora so se danes z minuto molka spomnili lani umrlega predsednika Franja Tuđmana. Tiskovna predstavnica urada sedanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića Vjera Šuman pa je glede zaznamovanja prve obletnice Tuđmanove smrti 10. decembra dejala, da je delegacija predsednikovega urada ob dnevu mrtvih položila venec na Tuđmanov grob, za obeležitev obletnice njegove smrti pa v predsednikovem uradu niso pripravili nobenega posebnega programa.
Odbor DZ za zunanjo politiko na izredni seji
08. 12. 2000 00.00
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko, ki se je na današnji zaprti seji seznanil z jutrišnjim obiskom jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Ljubljani, je pozdravil namero o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZRJ. Obenem je odbor pozval vlado, naj sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, ki bo predvidoma podpisan ob Svilanovićevem obisku, vsebuje tudi določilo, da sta obe državi enakopravni naslednici SFRJ. Kot je po seji še povedal predsednik odbora Jelko Kacin, je odbor tudi pozval vlado, naj vztraja pri stališču, da se lahko vprašanje pravnega nasledstva in nasledstvenih pravic nekdanje SFRJ rešujejo v okviru sporazuma vseh držav naslednic.
Vlada o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ
08. 12. 2000 00.00
Vlada, ki je danes na svoji drugi seji govorila predvsem o jutrišnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Sloveniji in odnosih z EU, je sprejela sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ, za koordinatorja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo pa imenovala Mirana Mejaka, ki je do nastopa prejšnje prehodne vlade to nalogo že opravljal, je po seji vlade povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Sporočil je tudi imeni dveh novih državnih sekretarjev v zunanjem ministrstvu. To bosta Ignac Golob in Miha Pogačnik.
Milošević ukradel štiri milijarde dolarjev?
08. 12. 2000 00.00
Guverner jugoslovanske centralne banke (NBJ) Mladjan Dinkić je v pogovoru za današnjo številko dnevnika Politika obtožil režim nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, da je ukradel precej več denarja, kot je prvotno domnevala jugoslovanska vlada. Po njegovih besedah so sodelavci Miloševićevega režima zadnjih deset let v tujino redno tihotapili kovčke z gotovino.
Kohl si ne želi objave Stasijevih dokumentov
08. 12. 2000 00.00
Odvetniki nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla (CDU) so danes vložili pritožbo na sodišču v Berlinu proti Zveznemu uradu arhivov nekdanje vzhodnonemške tajne policije Stasi, v kateri zahtevajo, da bi uradu preprečili objavo dokumentov, ki zadevajo nekdanjega kanclerja. Kohlovi odvetniki zahtevajo začasno pravno zaščito za svojo stranko.