nekdanje
DZ nadaljuje zasedanje
23. 02. 2001 00.00
Državni zbor nadaljuje zasedanje z včeraj prekinjeno tretjo obravnavo in dokončnim odločanjem o vsebini novega zakona o letalstvu, za tem pa bo, po napovedih predsedujoče Irme Pavlinič Krebs (LDS), prešel na skrajšani postopek pri obravnavi predloga za noveliranje zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje Jugoslavije.
Balkanski vrh v Skopju
23. 02. 2001 00.00
Predsednika Makedonije in ZRJ Boris Trajkovski in Vojislav Koštunica sta danes v Skopju ob robu vrha Procesa za sodelovanje v JV Evropi (SEECP) podpisala sporazum o meji med državama. Slovesnosti ob podpisu sporazuma sta se udeležila tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in koordinator Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo Bodo Hombach.
O nasledstvu še brez dogovora
23. 02. 2001 00.00
Predstavniki petih naslednic nekdanje SFRJ na tridnevnih pogajanjih v Ljubljani niso dosegli kakega dokončnega dogovora, vendar pa je prišlo do napredka glede nekaterih konkretnih vprašanj.
Dopolnjena izhodišča za pogajanja z EU
23. 02. 2001 00.00
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP) je na današnji seji za zaprtimi vrati med drugim sprejel dopolnjena izhodišča za pogajanja z EU o poglavju davkov. Kot je po seji še povedal predsednik odbora Jelko Kacin (LDS), so po celoviti razpravi poslanci pozvali vlado, naj odboru čimprej pošlje pobudo za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z ZR Jugoslavijo.
Pogajanja se nadaljujejo
22. 02. 2001 00.00
Predstavniki petih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki danes v Ljubljani nadaljujejo tridnevna pogajanja pod vodstvom mednarodnega posrednika sira Arthurja Wattsa, so dopoldne govorili predvsem o pokojninah in pridobljenih pravicah. Danes so udeleženci srečanja, ki delajo za tesno zaprtimi vrati, še manj zgovorni kot ob včerajšnjem začetku pogajanj, izvedelo pa se je, da jugoslovanska delegacija (še) ni predstavila napovedanega in težko pričakovanega poročila o trenutnem stanju skupnih deviznih rezerv. Po nekaterih napovedih naj bi o tem govorili popoldne.
Pogajalci danes o pokojninah
22. 02. 2001 00.00
Drugi dan pogajanj o nasledstvu nekdanje SFR Jugoslavije, ki potekajo v Ljubljani, so se predstavniki petih držav naslednic pogovarjali predvsem o pokojninah in pridobljenih pravicah fizičnih in pravnih oseb. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi pogovore o teh vprašanjih pa tudi drugih točkah dnevnega reda nadaljevali jutri.
Obsodba treh bosanskih Srbov
22. 02. 2001 00.00
Haško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obsodilo tri bosanske Srbe, ki so bili obtoženi posilstva in mučenja številnih muslimank v Bosni in Hercegovini. Sodišče je obtožencem prisodilo od 12 do 28 let zapora. Obsodba treh Bosanskih Srbov, ki so bili skupno obsojeni za 36 zločinov, je prvi primer na sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je obravnaval posilstvo kot zločin proti človeštvu.
Norac ni na seznamu osumljencev
21. 02. 2001 00.00
Potem ko je hrvaška vlada dobila pisno zagotovilo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da general Mirko Norac ni med obtoženci, hrvaški premier Ivica Račan pričakuje, da se bo Norac zelo hitro predal sodišču na Reki.
Nadaljevanje pogajanj o sukcesiji
21. 02. 2001 00.00
V Ljubljani se je danes začel nov krog pogajanj o nasledstvu nekdanje SFRJ, ki se ga udeležujejo delegacije vseh petih držav naslednic - vodja slovenskih pogajalcev je Miran Mejak -, v Ljubljano pa je že sinoči prispel tudi mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts. Pogajanja potekajo za strogo zaprtimi vrati, z doseženim pa bodo udeleženci javnost seznanili na petkovi novinarski konferenci po koncu pogovorov.
Haaško sodišče potrdilo oprostitev
20. 02. 2001 00.00
Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je potrdilo oprostilno sodbo bosanskega Muslimana Zejnila Delalića, tri soobtožence pa je znova poslalo pred prvostopenjsko sodišče, ki naj bi odločilo o morebitni spremembi njihovih zapornih kazni. Sodišče je s tem odgovorilo na pritožbo obeh strank v primeru dveh bosanskih Muslimanov in Hrvata, ki so bili obsojeni za vojne zločine v taborišču Čelebići v osrednji Bosni.
Bodo haaški obsojenci kazen odslužili v Veliki Britaniji?
19. 02. 2001 00.00
Devet obsojencev Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu bodo kmalu prepeljali v nek britanski zapor, kjer bodo služili zaporno kazen. Kot piše britanski časnik The Mirror, bo med njimi tudi Tihomir Blaškič, ki ga je sodišče zaradi etničnega čiščenja v dolini Lašve v BiH obsodilo na 45 let zapora.
Uspešno poslovno leto NKBM
19. 02. 2001 00.00
Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je lani po prvih ocenah ustvarila 5,26 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je 18 odstotkov več kot leto poprej, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Jože Glogovšek. Po njegovih besedah bo čisti dobiček po obdavčitvi znašal okoli 2,6 milijarde tolarjev oz. 10 odstotkov več kot leta 1999.
Rotar zanika Jelinčičeve obtožbe
17. 02. 2001 00.00
Podjetje Mirage iz Novega mesta se je danes odzvalo na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča, vodje poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke (SNS) in predsednika te stranke, v zvezi z izdelavo novih potnih listin. "Sicer običajno dobro obveščeni poslanec Jelinčič je s tem, ko je podjetje označil za strankarsko podjetje, ki se ukvarja s kriminalnimi dejanji, nedopustno oblatil ime podjetja Mirage. Slednje takšne trditve odločno zanika," je pojasnil direktor tega podjetja Robert Rotar.
Premiera Labodjega jezera
17. 02. 2001 00.00
V ljubljanski Operi in baletu je premiero doživela baletna predstava Labodje jezero avtorja Petra Iljiča Čajkovskega, ki sodi v železni repertoar vsake baletne hiše. Koreografinja Irina Lukašova se je v slovenskem prostoru z Labodjim jezerom srečala že leta 1990 na velikem odru Cankarjevega doma. Pri tokratnem koreografiranju se je osredotočila na lik Princa v izvedbi Dejana Srhoja in duhovno rast človeka.
Mobitel na območju Severne Amerike
16. 02. 2001 00.00
Naročniki družbe Mobitel bodo lahko od ponedeljka, 19. februarja, telefonirali na celotnem območju Severne Amerike, vključno z zahodno obalo. Družba Mobitel je podpisal pogodbo o gostovanju z ameriškim operaterjem Pacific Bell Wireless ter tako končal vzpostavitev t.i. multilaterarnega roaminga z operaterji severnoameriške zveze operaterjev GSM (North American GSM Alliance). S tem korakom je Mobitel svojim uporabnikom zagotovil dosegljivost na celotnem območju Severne Amerike, pa tudi Mehike, Brazilije, Argentine in Peruja.
Owen maščeval navijače
16. 02. 2001 00.00
Najzanimivejša tekma četrtega kroga pokala UEFA je bila v Rimu, kjer je pri AC Romi gostoval Liverpool. Kot je na tekmah med italijanskimi in angleškimi klubi že običaj, tudi tokrat nogomet ni bil povsem v ospredju, saj so na rimskih ulicah znova potekali krvavi boji med navijači. Po zadnjih podatkih so navijači Rome v pretepih zabodli štiri Angleže, ki so v velikem številu (4.000) dopotovali v glavno mesto Italije. Ranjeni navijači, ki jih je z dvema zadetkoma maščeval Michael Owen, niso v smrtni nevarnosti.
Del Pontejeva zaključila obisk
15. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila uradni obisk v Črni gori. Ena od obtožnic, ki jih je izročila tamkajšnjim oblastem, se najverjetneje glasi na ime Radovana Karađića.
Demonstracije v podporo Norcu
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije v podporo upokojenemu hrvaškemu generalu na begu Mirku Norcu, ki je osumljen pobojev srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991, se bodo danes nadaljevale na zagrebškem Markovem trgu, pred zgradbo hrvaške vlade in sabora. Demonstracije so se začele ob 12. uri, po napovedih organizatorjev protesta, koordinacije združenja vojnih veteranov, pa naj bi se na njih zbralo kar 200.000 ljudi. Hrvaška policija sicer ocenjuje, da se na Markovem trgu in na okoliških ulicah lahko zbere kvečjemu 20.000 ljudi, kljub temu pa naj bi protestnike varovalo vsaj od 300 do 500 policistov. Po zanjih podatkih se je na zborovanju zbralo okoli 5.000 potestnikov.
OZP o odnosih z Italijo in Avstrijo
15. 02. 2001 00.00
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP) je na današnji seji v okviru točke pobude in vprašanja največ pozornosti namenil odnosom s sosednjima Italijo in Avstrijo - poslancem je odgovarjal zunanji minister Dimitrij Rupel. Obravnavo predloga zakona o zunanjih zadevah pa je odbor na predlog vlade, ki je šele malo pred sejo dobila mnenje sekretariata za pravne zadeve, umaknil z dnevnega reda. Člani odbora so, kljub nasprotovanju SDS, sprejeli tudi nov predlog sestave stalnih delegacij DZ v Srednjeevropski pobudi in Parlamentarni skupščini NATO, saj sta kandidata za vodji teh delegacij, člana SDS, v skladu z znano odločitvijo stranke odstopila.
CDSMI za interpelacijo proti Ruplu
14. 02. 2001 00.00
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri (CDSMI) je sporočila, da bo slovenskim parlamentarnim strankam poslala predlog za interpelacijo proti zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu zaradi njegovega nedržavotvornega obnašanja in poigravanja z nacionalnimi interesi. Predsednik CDSMI Frane Goljevšček je na novinarski konferenci v Izoli kot nedopustnega, neodgovornega, nedržavotvornega ter nacionalno škodljivega označil Ruplov predlog, da bi pri reševanju vprašanja meje na morju s Hrvaško poiskali v stičišču slovensko-hrvaško-italijanske meje točko, kjer bi začrtali prostor, ki bi bil nikogaršnji in hkrati od vseh, ter tako rešili vprašanje slovenskega dostopa do mednarodnih voda in omogočili Hrvaški stik z Italijo.
Sodba za pet vojnih zločincev
14. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo 22. februarja izreklo sodbo v primeru proti trem bosanskim Srbom, 26. februarja pa v primeru proti dvema bosanskima Hrvatoma, vsi so obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes povedal tiskovni predstavnik sodišča v Haagu.
Carla Del Ponte v Črni gori
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na obisk v Črno goro, v okviru katerega bo izdala zaporne naloge za obtožene iz te jugoslovanske republike. Po poročanju beograjskega radia B92 naj bi predala zaporne naloge za tri osebe, vpletene v jugoslovansko bombardiranje Dubrovnika leta 1991.
Carla del Ponte odhaja v Črno goro
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga Carla Del Ponte naj bi danes prispela v Podgorico, kjer se bo srečala s črnogorskimi oblastmi in jim izročila tiralice za črnogorske državljane, obsojene vojnih zločinov. Na začetku obiska danes popoldne se bo Del Pontejeva srečala s črnogorskim premierom Filipom Vujanovićem in notranjim ministrom Vukašinom Marasom, jutri pa naj bi se srečala tudi s predsednikom Milom Djukanovićem. Črnogorski zakoni ne nasprotujejo izročitvi haaškemu sodišču oseb, ki so na seznamu vojnih zločincev, je poudaril podpredsednik črnogorske vlade Dragiša Buzan. Na seznamu naj bi bili trije Črnogorci, ki naj bi sodelovali v obstreljevanju Dubrovnika leta 1991, je poročal radio B-92.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Srbski parlament omejil privilegije
13. 02. 2001 00.00
Srbski parlament je danes sprejel zakon, ki znatno omejuje privilegije nekdanjih predsednikov, tudi Slobodana Miloševića. V skladu z novim zakonom, proti kateremu so glasovali Miloševićevi socialisti in njihovi partnerji, bodo nekdanji predsedniki izgubili telesne stražarje, voznike in drugo osebje, ki ga plačuje država , če bodo obsojeni na najmanj šest mesecev zaporne kazni. Novi zakon zmanjšuje število telesnih stražarjev nekdanjih predsednikov na enega, predsednikom pa odreka tudi pravico do stalnega voznika.
Mesič se bo sestal z Norcem
13. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki je osumljen uboja srbskih civilistov na območju Gospiča leta 1991, je hrvaški vladi poslal pogoje za svojo predajo, v današnji izdaji poroča hrvaški tednik Nacional. Časnik, ki navaja navedbe prijateljev Norca, ki ga skrivajo v Hercegovini, trdi, da je Norac premieru Ivici Račanu sporočil, da se je pripravljen predati pod pogojem, da se bo lahko branil s prostosti, da ga ne bodo izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da bodo znova zaslišali priče, ki so ga obtožile za umore omenjenih srbskih civilistov ter da izpustijo iz pripora brigadirja Milana Čaniča, ki so ga aretirali minuli teden.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Delegacija Telekoma v Beogradu
12. 02. 2001 00.00
Predstavniki Telekoma Slovenije s predsednikom uprave Marjanom Podobnikom na čelu so danes skupaj s slovenskimi gospodarstveniki ter predstavniki nekaterih ministrstev odpotovali v Beograd. Obiskali bodo sedež srbske gospodarske zbornice, kjer naj bi se srečali tudi s predstavniki srbske vlade. Med obiskom v Beogradu se bodo pogovarjali o možnostih sodelovanja na področju telekomunikacijskih storitev s Telekomom Srbija, pripravili pa bodo tudi predstavitev Skupine Telekom.
Putin na obisku v Ukrajini
12. 02. 2001 00.00
V okviru obiska ruskega predsednika Putina, sta Rusija in Ukrajina v mestu Dnipropetrovsk sklenili vrsto dogovorov o sodelovanju. Putin, ki se je srečal ukrajinskim predsednikom Leonidom Kučmo, je dejal, da je obnovitev gospodarskega sodelovanja med državama, ki je bilo prekinjeno po padcu nekdanje Sovjetske zveze, med prednostnimi nalogami Rusije.
Bavčar o hrvaško-slovenski meji
12. 02. 2001 00.00
Sloveniji je veliko do tega, da Hrvaška z EU čimprej sklene pridružitveni sporazum, je v pogovoru za današnjo izdajo zagrebškega Vjesnika dejal slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Glede schengenske meje na meji med Slovenijo in Hrvaško pa je Bavčar pojasnil, da bo režim odvisen od tega, kako hitro se bo Hrvaška vključevala v evropske integracije, kako bo sposobna reševati vprašanje nezakonitih migracij, v kolikšni meri bo sprejemala evropsko zakonodajo. Vse to so pomembna dejstva, ki bodo lahko olajšala prehod hrvaških državljanov in blaga na območje EU oziroma preko slovensko-hrvaške meje, je dejal Bavčar.