nekdanje
Arhar bi se pogovoril z Dinkićem
09. 03. 2001 00.00
Potem ko je guverner jugoslovanske centralne banke (NBJ) Mladjan Dinkić nedavno napovedal, da bo ZRJ aktivirala tožbo proti Sloveniji zaradi njenega sporazuma z Londonskim klubom, če Ljubljana ne bo sprejela jugoslovanskega predloga o splošni poravnavi glede nasledstva, je guverner Banke Slovenije France Arhar povedal, da se želi o zadevi osebno seznaniti v pogovoru z Dinkićem, kar pa mu doslej še ni uspelo. Arhar je danes zanikal nekatere Dinkićeve trditve s sredine novinarske konference v Beogradu in ob tem dejal, da sicer ne ve, kakšno tožbo natančno ima guverner NBJ v mislih, sam pa je jugoslovanskemu kolegu na srečanju decembra lani v Ljubljani predlagal umik tožbe v Londonu, ki jo je Beograd proti Sloveniji in Londonskemu klubu vložil že leta 1996. Dodal je, da Ljubljana sicer še ne pozna predloga, kako si v ZRJ sploh predstavljajo predlagano splošno poravnavo v okviru nasledstva.
Koštunica in Djukanović proti moratoriju
09. 03. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo Djukanović je v sinočnjem pogovoru za Radio Beograd povedal, da ne vidi veliko argumentov v prid zamisli o moratoriju na napovedani referendum o državnem statusu Črne gore. Zamisel o moratoriju je kot "povsem zgrešeno" zavrnil tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica.
Dinkić grozi Sloveniji
08. 03. 2001 00.00
Guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić je izjavil, da bo Zvezna republika Jugoslavija proti Sloveniji vložila tožbo zaradi nezakonito sklenjenega sporazuma z londonskim klubom. Slovenija mora po besedah Dinkića sprejeti beograjski predlog o poravnavi v okviru nasledstva po nekdanji Jugoslaviji.
Delegacija haaškega sodišča v Beogradu
08. 03. 2001 00.00
Delegacija haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je v Beogradu sestala z jugoslovanskimi predstavniki in zahtevala dostop do prič in žrtev vojnih zločinov na Kosovu, Hrvaškem in v BiH. Po pogovorih so napovedali, da bo haaško sodišče v Beogradu odprlo svoj urad, v katerem se bodo preiskovalci lahko pogovarjali z žrtvami in pričami zločinov. Kot so po srečanju sporočili z jugoslovanske vlade, sta se delegaciji, ki sta ju vodila vodja preiskovalnega oddelka haaškega sodišča Denis Muller in namestnik notranjega ministra ZRJ Stevan Nikčević, pogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju.
Visoka komisarka ZN ob dnevu žensk
07. 03. 2001 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je pred mednarodnim dnevom žensk pozvala vse države k reviziji zakonov in svoje politike do žensk, še posebej pripadnic določenih marginaliziranih skupin. Zahtevala je, da države še posebno pozornost posvetijo specifičnim potrebam domorodk, begunk, migrantk in žrtev trgovine z belim blagom, rasno diskriminiranim pa zagotovijo mehanizme za pritožbe in pomoč.
Norcu podaljšali pripor
06. 03. 2001 00.00
Županijsko državno sodišče na Reki je danes odredilo podaljšanje pripora za upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca ter štiri njegove sodelavce, proti katerim je sodišče včeraj vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Predsednik sodišča Slavko Petrič je sporočil, da so Norcu, Tihomirju Oreškoviću, Stjepanu Gradniću, Ivici Rožiću in Milanu Čaniću pripor podaljšali do začetka sojenja oziroma za najmanj dva meseca. Petrič je še povedal, da je zahtevo odvetnikov obtožencev, ki so želeli doseči, da bi se njihovi varovanci branili s svobode, sodišče zavrnilo zaradi teže zločinov, ki naj bi jih zagrešili. Obtoženci se na današnjo odločitev sicer lahko v osmih dneh pritožijo na vrhovnem sodišču.
Del Pontejeva in Dienstbier bosta pričala
06. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte in pooblaščenec Združenih narodov za človekove pravice Jiri Dienstbier bosta nastopila kot priči na sodišču v Beogradu, je danes poročala tiskovna agencija Beta. Pričala bosta proti nekdanjemu direktorju srbske državne televizije RTS Draganu Milanoviću, ki mu očitajo, da je soodgovoren za smrt 16 delavcev RTS med letalskimi napadi zveze NATO na Beograd aprila 1999.
Izročitev vojnih zločincev ni vedno obvezna
05. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać je za današnji beograjski dnevnik Blic izjavil, da država, ki sama preganja in sodi vojnim zločincem, ni zavezana k njihovi izročitvi Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Cheney o politiki do Iraka
05. 03. 2001 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru za televizijo CNN dejal, da bo predsednik George Bush kmalu pojasnil politiko ZDA do Iraka. "V ne preveč oddaljeni prihodnosti bomo sposobni razjasniti kaj je to, kar upamo, da lahko dosežemo v zvezi z Irakom," je dejal Cheney in s tem posredno potrdil, da ZDA nimajo jasne politike do Iraka. Cheney je potožil, da je nova administracija od nekdanje ameriške vlade glede Iraka nasledila zmešnjavo.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je danes proti upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in še štirim nekdanjim vojakom vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Norac, njegov tesni sodelavec Tihomir Orešković ter Ivica Rožić, Stjepan Grandić in Milan Čanić so obtoženi, da so med 14. in 25. oktobrom leta 1991 na območju Gospiča ukazali, nekateri pa tudi sodelovali, pri umoru najmanj 24 srbskih civilistov. Tožilstvo je obtožnico vložilo na reškem županijskem sodišču, je sporočil glavni državni tožilec Radovan Ortinsky.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je proti upokojenemu generalu Mirku Norcu tudi uradno vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov na območju Gospića leta 1991. Če ga bo sodišče spoznalo za krivega, mu grozi do 20 let zapora.
Redni kongres SLS + SKD
03. 03. 2001 00.00
Po izvolitvi delovnih organov prvega rednega kongresa SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki zaseda v Murski Soboti, so delegati sprejeli kongresni poslovnik, nato pa so poslušali poročila o delu stranke v obdobju po združitvenem kongresu nekdanje ljudske stranke in krščanskih demokratov, ki sta jih poleg sedanjega predsednika SLS+SKD Franca Zagožna predstavila še predsednik glavnega odbora stranke in vodja njene poslanske skupine Janez Podobnik ter predsednik strankinega sveta Jože Zupančič. Vsi trije so pozvali delegate, naj prispevajo k enotnosti SLS+SKD, ki je nujna za ponovno krepitev stranke.
Srbski osumljenci pred sodiščem
03. 03. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričakuje, da se bodo do konca tega meseca pred sodiščem pojavili prvi pomembni srbski osumljenci, medtem ko naj bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred sodišče privedli do konca leta, je sporočil namestnik glavne tožilke haaškega sodišča Graham Blewitt.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Izročitev Miloševića zaenkrat nemogoča
02. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković je po poročanju Tanjuga sinoči izjavil, da je izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije nemogoča, dokler v Jugoslaviji ne bodo sprejeli ustreznega zakona. Po besedah jugoslovanskega pravosodnega ministra strokovnjaki trenutno pripravljajo zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki pa pred junijem še ne bo nared.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Danes v DZ
28. 02. 2001 00.00
Državni zbor je v prvi obravnavi podprl novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, nato pa to točko prekinil, saj bo o nekaterih dodatnih sklepih odločal, ko se bo do njih opredelila vlada. Zakonska novela je potrebna zaradi zaokrožitve medijske zakonodaje oziroma zaradi sprememb, ki jih predvideva predlog zakona o medijih, pa tudi zaradi harmonizacije z evropsko zakonodajo. Obenem pa novela, ki dopolnjuje zakon o RTVS iz leta 1994 in novelo tega zakona iz leta 1999, zagotavlja tudi minimalen upravni nadzor nad delovanjem javnega zavoda in rešuje vprašanje njegove programske avtonomije, je poslancem uvodoma pojasnila ministrica za kulturo Andreja Rihter.
DZ nadaljuje zasedanje
28. 02. 2001 00.00
Državni zbor nadaljuje redno zasedanje z včeraj prekinjenim odločanjem o predlogu pomorskega zakonika - poslanke in poslanci se morajo opredeliti do kar 45 strani vloženih dopolnil k 990 členom zakonika, ki bo združil vso doslej veljavno pomorsko zakonodajo v en dokument.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Robertson zavrača namige
28. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevni avaz zavrnil namigovanja medijev, da zavezništvo ve, kje se nahaja nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, obtožen vojnih zločinov, Radovan Karadžić. "Že dve leti ni potrjenega naslova, kjer bi ga bilo moč najti", je poudaril Robertson.
Objava imen sodelavcev nekdanje tajne službe
28. 02. 2001 00.00
Enajst let po padcu komunizma bodo v Bolgariji objavili imena agentov in sodelavcev nekdanje tajne službe. Bolgarski parlament je danes sprejel zakon, v skladu s katerim bodo na internetu objavili imena civilnih in vojaških agentov, obveščevalcev, protiobveščevalcev in vseh oseb, ki so imeli korist od sodelovanja s tajnimi službami.
ZRJ uvedla dvojno državljanstvo
27. 02. 2001 00.00
ZRJ je danes uvedla dvojno državljanstvo. Zakon, ki ga je danes sprejel jugoslovanski parlament v Beogradu, omogoča beguncem iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, ki so se zatekli v ZRJ, da lahko zaprosijo za jugoslovansko državljanstvo in ob tem ne izgubijo prejšnjega državljanstva.
Poročilo State Departmenta o Sloveniji
27. 02. 2001 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je v svetovnem Poročilu o položaju človekovih pravic za leto 2000 Sloveniji podobno kakor pretekla leta namenilo majhno pozornost. Ugotovitve in pripombe State Departmenta glede Slovenije obsegajo skupaj z uvodom le sedem strani, ki jih je moč najti na spletni strani www.state.gov. Mnenje o Sloveniji je predvsem pozitivno, kljub temu pa so izpostavljene nekatere pomanjkljivosti, predvsem glede nasilja nad ženskami, podeljevanjem državljanstva, počasne denacionalizacije in po novem tudi trgovanja z ljudmi. State Department pri slednjem ugotavlja, da je zanimanje policije za ta problem omejeno, vlada pa nima programov za preprečevanje trgovanja z ljudmi ali pomoč žrtvam, prav tako pa ni nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala posebej s tem.
Potrdili zakon o odškodninah optantom
27. 02. 2001 00.00
Komisija za proračun italijanske poslanske zbornice je danes potrdila zakon o odškodninah italijanskim optantom, ki so zapustili svoje premoženje na območju nekdanje Jugoslavije. Zakon predvideva odškodnine v višini 400 milijard lir, ki jih bodo 350.000 italijanskim optantom izplačali do leta 2004, ter nadaljnjih 40 milijard lir, ki bodo izplačane po letu 2004, poroča italijanska agencija Ansa. Zakon je pred dvema tednoma že potrdila senatna komisija za finance in zakladnico.
ZRJ ponuja splošno poravnavo
27. 02. 2001 00.00
ZR Jugoslavija bo državam, nastalim na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v pogajanjih o nasledstvu ponudila splošno poravnavo, je danes v Beogradu dejal guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić. Dinkić je na srečanju s predstavniki jugoslovanskih poslovnih bank poudaril, da se na tej osnovi že aprila utegne začeti del sredstev stekati v jugoslovansko centralno banko. Pojasnil je še, da Beograd naslednicam predlaga, naj obdržijo državno premoženje nekdanje SFRJ, ki se nahaja na njihovem ozemlju.
Sprejeli zakon o amnestiji
26. 02. 2001 00.00
Zgornji dom jugoslovanskega parlamenta je danes sprejel zakon o amnestiji, v skladu s katerim bo kakih 27.000 vojaških obveznikov, ki se od leta 1992 do konca oktobra lani niso odzvali pozivom v vojsko, izpuščenih iz zaporov ali pa bodo opustili njihovo nadaljnje sodno preganjanje. Zakon predvideva tudi pomilostitev nekaterih drugih zapornikov.
Prvi Miloševićev lakaj pred sodiščem
25. 02. 2001 00.00
Srbska policija je sinoči aretirala Radomirja Markovića, nekdanjega šefa državne varnostne službe in tesnega sodelavca Slobodana Miloševića. Srbski pravosodni minister Vladan Batić je povedal, da je Marković osumljen več naklepnih umorov in ponaredbe uradnih dokumentov. Osumljen je tudi odgovornosti za prometno nesrečo, v kateri so 3. oktobra 1999 umrli štirje predstavniki srbskega gibanja prenove (SPO) - Veselin Bošković, Zvonko Osmajlić, Dragan Vušurević i Vučko Rakočević, vodja stranke Vuk Drašković pa je bil ranjen. Gre za aretacijo najvišjega predstavnika nekdanje srbske oblasti doslej. Kot je povedal Batić, Markoviću grozi najmanj deset let kazni, preiskava pa bo trajala dva dni. Batić je še povedal, da sta v preiskavi še dva delavca srbske policije, katerih identiteto pa ni hotel razkriti. Dvojica naj ne bi bila iz vrst javnosti znanih oseb. Batić je izjavil, da je Okrožno javno tožilstvo v Beogradu prejelo zahtevek za preiskavo proti Markoviću po prijavi iz ministrstva za notranje zadeve. V skladu z obljubami vlade Srbije, se tako prehaja v odločilno borbo proti kriminalu, v kateri ne bo nihče oproščen odgovornosti za svoja dejanja, je še dejal Batić.
Dobrosav Mitrović o nasledstvu SFRJ
25. 02. 2001 00.00
Za rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ obstajata dve poti. Ali ga bo pet naslednic rešilo razmeroma hitro, korak za korakom, ali pa bodo zavlačevale in bo tudi mednarodna skupnost dvignila roke, je v pogovoru za Nedjeljni Vjesnik menil vodja jugoslovanskih pogajalcev o nasledstvu Dobrosav Mitrović. Dodal je, da je od razpada nekdanje SFRJ minilo deset let in da je "veliko amortiziranega, mnogo tega pa enostavno ni več. Kdo bi vedel, kje je"?
Del Pontejeva lovi Karadžića
24. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes ostro kritizirala delo mirovnih sil zveze NATO na Balkanu. Sile zveze NATO so premalo odločne pri iskanju najhujših vojnih zločincev, kot na primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, je poudarila Del Pontejeva. Vprašala se je, kako je mogoče, da je Karadžić že pet let uspešno na begu, "čeprav naj bi bil na ozemlju, ki ga nadzoruje vojska ene izmed svetovnih velesil". "Možno je, da ne vedo, kje je, ampak to zgolj zato, ker ga sploh ne iščejo," je še dodala Del Pontejeva.
Dopolnjena izhodišča za pogajanja z EU
23. 02. 2001 00.00
Parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP) je na današnji seji za zaprtimi vrati med drugim sprejel dopolnjena izhodišča za pogajanja z EU o poglavju davkov. Kot je po seji še povedal predsednik odbora Jelko Kacin (LDS), so po celoviti razpravi poslanci pozvali vlado, naj odboru čimprej pošlje pobudo za sklenitev sporazuma o prosti trgovini z ZR Jugoslavijo.