nekdanji
Nevarnost uhajanja radioaktivnih snovi
01. 09. 2000 00.00
Nekdanji svetovalec ruskega predsednika Jelcina za okoljevarstvena vprašanja ocenjuje, da se uhajanju radioaktivnih snovi s potopljene podmornice Kursk ne bo mogoče izogniti. Po njegovem mnenju bo odprtje dela podmornice, kjer se nahaja reaktor in kjer so tudi trupla mornarjev, povzročilo uhajanje radioaktivnih snovi. Trupla 118 članov posadke bodo skušali dvigniti konec septembra.
Trije modreci šele v nekaj tednih
31. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice pooblastilo za preučevanje razmer v Avstriji, nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški pravni strokovnjak Jochen Frowein, so danes nepričakovano zaključili svoje zasedanje na Inštitutu Max Planck za mednarodno pravo v nemškem Heidelbergu. Trije modreci so sporočili, da je glavni del poročila o političnih razmerah v Avstriji in stranki FPÖ pripravljen, poročilo pa bodo dokončali v prihodnjih tednih. Kdaj točno bodo modreci predstavili poročilo, niso povedali. Trije modreci bodo zadnje popravke poročila v prihodnjih dneh obdelovali prek interneta iz domačega okolja, da ne bi bili pod pritiskom. Dodali so, da med njimi glede vsebine poročila ni nikakršnih spornih točk.
Srbski tisk o ugrabitvi Ivana Stamboliča
31. 08. 2000 00.00
Vsa do sedaj odkrita dejstva o ugrabitvi nekdanjega komunisitčnega funkcionarja in svojčas prvega človeka Srbije Ivana Stamboliča napeljujejo na sklep, da je bil Stambolič ugrabljen v klasičnem slogu mafije, piše današnja Politika, ki je včeraj prvič objavila vest o tem dogodku. O ugrabitvi Stamboliča, ki ga njegova družina pogreša od 25. avgusta, so začeli poročati tudi drugi provladni časniki.
Večina sprtih podpisala mirovni sporazum
29. 08. 2000 00.00
Predsednik Burundija Pierre Buyoya in predstavniki 14 od skupno 19 strank so sinoči v tanzanijskem mestu Aruša v navzočnosti ameriškega predsednika Billa Clintona in posrednika na pogajanjih, nekdanjega predsednika Južnoafriške republike Nelsona Mandele, podpisali mirovni sporazum. Slovesnosti se niso udeležili predstavniki petih od skupno desetih tutsijskih strank, ki so pred tem sporočili, da sporazuma ne bodo podpisali.
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.
Odprli Inštitut za pogrešane osebe v BiH
29. 08. 2000 00.00
V Sarajevu so včeraj odprli inštitut, ki bo prispeval k procesu identifikacije žrtev, s tem pa tudi k pojasnitvi usode na tisoče pogrešanih iz vojne v Bosni in Hercegovini. Inštitut za pogrešane osebe je odprl predsednik komisije za pogrešane v nekdanji Jugoslaviji (ICMP), ameriški politik Bob Dole, ob tem pa izrazil upanje, da bo ta projekt tisočem družinam, ki so ujete v preteklosti in se ne morejo zbližati z obljubami prihodnosti, prinesel pojasnilo.
Levar ni bil priča haaškega sodišča
29. 08. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Paul Risley je zatrdil, da Levar ni bil priča sodišča in da ni bil deležen zaščite sodišča. Preiskovalci sodišča so ga trikrat zaslišali leta 1997 in 1998 v zvezi z zločini hrvaških sil proti Srbom na območju Gospiča leta 1991.
Avalon toži hotel z Beverly Hillsa
28. 08. 2000 00.00
Ameriški filmski igralec in nekdanji ljubljenec številnih najstnic po vsem svetu Frankie Avalon toži hotel Avalon z Beverly Hillsa zaradi nedovoljene uporabe njegove imena v reklamnih prospektih. 59-letni Avalon je v tožbi med drugim zapisal, da je reklamiranje z besedama Frankly, Avalon in uporaba modela, ki mu je bil podoben, škodilo njegovemu ugledu in tržni vrednosti. Igralec zato zahteva 350.000 dolarjev odškodnine. Avalon je sicer znan po svojih vlogah v najstniških filmih iz 60-ih let kot so Beach Blanket in Bingo.
Scheibner o vstopu Slovenije v EU
28. 08. 2000 00.00
Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.
Clinton prispel v Tanzanijo
28. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prispel v mesto Aruša v
"Izginil" Ivan Stambolič
26. 08. 2000 00.00
Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.
Clinton najprej v Nigerijo
26. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči odpotoval na svoj drugi obisk držav podsaharske Afrike, ki ga bo sklenil prihodnji torek, nato pa že v sredo odpotoval v Kolumbijo. Prva postaja na Clintonovi afriški turneji, na kateri ga spremlja hčerka Chelsea Clinton, 13 kongresnikov, ministra za energetiko Bill Richardson in za transport Rodney Slater ter Clintonov posebni odposlanec za Afriko Jesse Jackson, bo Nigerija, kjer bo washingtonska karavana ostala do nedelje, 27. avgusta. Clinton bo nato odpotoval v Tanzanijo, na poti domov pa se bo v torek zjutraj ustavil še v Kairu, kjer se bo srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom. Clinton si je Nigerijo izbral zaradi uspešnega prehoda v demokracijo pod vodstvom predsednika Oleseguna Obasanja, ki je bil na položaj izvoljen lani. Clinton bo v Nigeriji obiskal le glavno mesto Abujo, ki je leta 1991 prevzelo ta naslov od dotedanje prestolnice Lagosa. Po Nigeriji bo Clinton odpotoval v Tanzanijo, kjer se bo v Aruši udeležil sestanka o mirovnem procesu v Burundiju, kjer je leta
Modreci predlagajo odpravo sankcij
26. 08. 2000 00.00
Trije modreci, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice imenovalo, da preučijo notranjepolitične razmere v Avstriji, potem ko je članica vladne koalicije postala avstrijska svobodnjaška stranka (FPOe), naj bi predlagali odpravo sankcij proti Dunaju, je poročal nemški časnik Welt am Sonntag, ki se sklicuje na dobro obveščene vire iz Bruslja. Nekdanji finski predsednik Martti Ahtisaari, nekdanji španski zunanji minister Marcelino Oreja in nemški strokovnjak za mednarodno pravo Jochen Frowein ne načrtujejo ponovnega obiska v Avstriji, prav tako tudi ne srečanja z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Joergom Haiderjem, poroča časnik.
Adaira znova poslali v zapor
23. 08. 2000 00.00
Policija je sinoči v Belfastu aretirala enega najbolj skrajnih protestantskih voditeljev na Severnem Irskem Johnnyja Adaira in ga znova poslala v zapor.
Zloglasni britanski vohun se je predal
21. 08. 2000 00.00
Nekdanjega britanskega vohuna Davida Shaylerja so le nekaj ur po njegovi aretaciji spet izpustili na prostost. 34-letni "odpadniški" vohun se je po triletnem begu danes vrnil v domovino in se v spremstvu svojega odvetnika v Dovru predal britanski policiji. "Odpadniški" britanski vohun Shayler je v Francijo pobegnil pred tremi leti, ko je nekemu časopisu prodal zgodbo o vpletenosti britanske obveščevalne agencije MI-5 v načrtovanje atentata na libijskega voditelja Gadafija, ki jo je kasneje objavil tudi na internetu. Zgodbo so oblasti takrat odločno zanikale, Shayler pa pravi, da jo bo tokrat podprl z dokazi.
Doslej še brez groženj na OI
21. 08. 2000 00.00
Avstralski zunanji minister Alexander Downer pa je povedal, da doslej še niso prejeli nikakršnih groženj s terorističnimi napadi v času olimpijskih iger, ki se bodo v Sydneyju začele prihodnji mesec. Po njegovem mnenju so avstralski varnostni organi dovolj usposobljeni temeljito poskrbeti za varnost, zato kljub mnogim zahtevam niso pristali na to, da bi posamezne reprezentance pripeljale s seboj varnostnike in orožje. Zunanji minister je zavrnil govorice, ki so jih objavili domači mediji, da bodo predstavniki nekaterih držav v diplomatskih kovčkih skušali pretihotapiti orožje v Avstralijo, saj za to zaenkrat še ni nobenih dokazov. "S takšnimi dejanji bi lahko kršili Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih, kar pa si verjetno ne želi privoščiti nobena država," meni Downer, ki je še povedal, da bodo še posebej pazljivi na športnike iz držav, ki so tradicionalno najbolj ogrožene pred terorizmom. Med takšnimi je še posebej izpostavil Izrael, vendar hkrati pristavil, da diplomati iz te države niso zahtevali spremstva lastnih oboroženih varnostnikov. Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju so javnosti predstavili doslej največji novinarski center v zgodovini OI. Na 40.000 kvadratnih metrih bo v času iger delalo kar 5500 akreditiranih novinarjev in fotografov z vsega sveta. Center, ki je v samo štirih mesecih zrasel na tleh nekdanje konjušnice, je stal 15 milijonov ameriških dolarjev, njegov vodja Rag Gratton pa je na projektu, kako novinarjem omogočiti najboljše možne delovne razmere, delal kar štiri leta. "Uspeh iger je odvisen od poročanja svetovnih medijev. Veliko smo se naučili od prejšnjih prirediteljev, zato vemo, kaj novinarji potrebujejo za čim bolj učinkovito in hitro poročanje," je povedal nekdanji direktor avstralskega oddelka tiskovne agencije Associated Press (AP). Glavni novinarski center je opremljen z več kot 500 televizijskimi sprejemniki, 2000 telefonskimi linijami, petimi velikimi dvoranami za novinarske konference, za udobje novinarjev pa bo skrbelo okoli 800 ljudi.
Maribor-Pivovarna Laško - CMC Publikum 5:0
20. 08. 2000 00.00
V tekmi 5. kroga v Si.Mobil ligi so nogometaši Maribora Pivovarne Laško premagali CMC Publikum z 5:0 (2:0).
V nemškem Telekomu se obetajo spremembe
19. 08. 2000 00.00
Deutsche Telekom, nemški telekomunikacijski velikan in nekdanji monopolist na nemškem telekomunikacijskem trgu, je naznanil, da bo v družbi začel z radikalnim, najobsežnejšim restrukturiranjem v zgodovini družbe. Slednja naj bi prerazporedila oz. upokojila okoli 2000 delavcev, piše Financial Times in dodaja, da želi nemški gigant v družbi odpraviti birokracijske ovire, ki dušijo družbo. Odpuščanj delavcev v nemški družbi ne predvidevajo, saj ima Deutshe Telekom polico neodpuščanja do leta 2004.
Dvom v nepristranskost policije
19. 08. 2000 00.00
Prisluškovalna afera, ki so jo sprožili na ministrstvu za gospodarske dejavnosti prerašča predvsem v spor med ministrstvom in policijo. Kriminalisti namreč niso potrdili namigov ministrstva da so bili žrtve prisluškovanja, zato zdaj v Zagožnovem kabinetu dvomijo v korektnost in politično nepristranskost policije.
Čigavo je zlato
17. 08. 2000 00.00
Kar veliko nekdanjih funkcionarjev se je že odzvalo na zadnja razkritja notranjega ministra Petra Jambreka, oziroma nenadnega odkritja poldrugega milijona mark in večje količine zlata. Ker je minister Jambrek včeraj zatrdil, da vsaj del dragocenosti izvira iz časov pred slovensko osamosvojitvijo, smo se danes pogovarjali s Tomažem Ertlom, zadnjim republiškim sekretarjem za notranje zadeve Slovenije v nekdanji
Garth Brooks želi muzej
16. 08. 2000 00.00
Zvezda ameriške country glasbe Garth Brooks razmišlja o tem, da bi svoj nekdanji dom v predmestju Nashvilla v ameriški zvezni državi Tennessee spremenil v muzej, tako kot je Elvis Presley v Memphisu preoblikoval svoj Graceland.
Haider zahteva odpravo avnojskih določil
16. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider je kot pogoj za vstop Slovenije in Češke v EU zahteval odpravo Beneševih dekretov in avnojskih določil. Na komemoraciji v čast nemškim pregnancem v Gurku, je Haider za koroški tisk včeraj pojasnil, da ni smiselno, da v današnji Evropi še obstajajo dekreti, ki upravičujejo "umor pripadnikov nemške manjšine". Koroški deželni glavar je zato zahteval "popravilo tega ljudomrznega prepričanja".
Johnny Adair preživel atentat
15. 08. 2000 00.00
Vodja severnoirskih protestantskih skrajnežev in nekdanji poveljnik teroristične skupine Ulstrski borci za svobodo (UFF) Johnny Adair je danes preživel atentat le z lažjimi poškodbami. Kot je povedal vodja političnega krila UFF, Ulstrske demokratske stranke, John White, je do napada prišlo v trenutku, ko je Adair parkiral avtomobil v nekem protestantskem delu Belfasta in hotel izstopiti. Takrat je mimo pripeljal avtomobil in eden od napadalcev je skozi vetrobransko steklo vrgel cevno bombo.
Britanski atleti čakajo na sklep IAAF
15. 08. 2000 00.00
Arbitražna komisija Mednarodne atletske zveze (IAAF) bo v kratkem sporočila sklepe o treh primerih britanskih atletov, ki so bili suspendirani zaradi jemanja nedovoljenih poživil. Nekdanji olimpijski prvak na 100 metrov Linford Christie, naj bi sklep dobil že proti koncu tega tedna, vendar bo kakršnakoli odločitev bolj ali manj brezpredmetna, saj se je že upokojil, enako velja za Garyja Cadogana, tekača na 400 metrov z ovirami. Evropski prvak na 200 metrov Doug Walker pa bo verjetno še nekaj dni trepetal.
Biološko orožje glavna grožnja človeštvu?
15. 08. 2000 00.00
V prihodnosti naših življenj ne bo ogrožala le atomska bomba, temveč tudi različne vrste biološkega orožja, trdijo strokovnjaki. Po njihovem mnenju bo biološko orožje v 21. stoletju glavna grožnja za človeštvo, saj je to orožje mogoče pripraviti enostavno in brez večjih stroškov. V nekdanji Sovjetski zvezi je bilo biološko orožje strogo varovana skrivnost. Nekdanja največja sovjetska tovarna za proizvodnjo biološkega orožja na severu Kazahstana pa se danes ukvarja s civilnimi projekti. Vendar se kazahstanska vlada boji, da bi posamezniki lahko zlorabili znanje, ki so ga pridobili v tovarni, in ga spremenili v grožnjo celotnemu človeštvu.
Haiderjev pevski debi
15. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar in nekdanji vodja avstrijske skrajne desnice Jörg Haider je včeraj zvečer prvič javno nastopil kot pevec. Na Prvem alpskem prazniku narodne glasbe v kraju Djekše blizu Velikovca na avstrijskem Koroškem je Haider zapel svojo rap skladbo z naslovom Koroška ima srce. Pesem opisuje lepote pokrajine na jugu Avstrije, kjer se gore dvigujejo nad jezeri. Skladba bo izšla jeseni na zgoščenki z narodnozabavno glasbo, izkupiček od prodaje pa bodo namenili invalidnim otrokom.
Bo razglasitev palestinske države prestavljena?
14. 08. 2000 00.00
Palestinci bi lahko razglasitev neodvisne države prestavili na november, je danes izjavil predstavnik izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Zakaria al-Agha. Kot je pojasnil, je razglasitev sicer napovedana za 13. september, prestavili pa bi jo lahko predvidoma na 15. november, vendar mora odločitev o tem sprejeti osrednji svet PLO. Palestinski parlament v eksilu je namreč 15. novembra leta 1988 v Alžiru simbolično razglasil neodvisno palestinsko državo.
Ruski car in njegova družina bodo svetniki
14. 08. 2000 00.00
Svet ruske pravoslavne cerkve je na sestanku za zaprtimi vrati danes v Moskvi soglasno sprejel odločitev, da bo carja Nikolaja II. in člane njegove družine proglasil za svetnike, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Avstralcem vnovič očitan doping
14. 08. 2000 00.00
Mesec dni pred začetkom olimpijskih iger v Sydneyju so se pojavili novi očitki o dopingu v avstralskem športu. Nekdanji športni zdravnik je za nedeljsko izdajo časnika The Sunday Telegraph zatrdil, da kar okrog 30 odstotkov avstralskih športnikov posega po prepovedanih poživilih. Brian Corrigan, ki je od konca 60-ih let, pa vse do leta 1988 pripadal medicinski ekipi olimpijskega moštva, svojih izjav ni mogel podkrepiti z dokazi.
Heider proti vstopu Češke in Slovenije v EU
13. 08. 2000 00.00
Avstrijski desničarski politik in nekdanji vodja svobodnjakov (FPOe) Joerg Haider namerava po poročanju avstrijskega časnika Kurier po odpravi diplomatskih sankcij Evropske unije proti Avstriji vstopiti v vlado. Haider naj bi zamenjal sedanjo vodjo svobodnjakov Susanne Riess-Passer na položaju namestnice avstrijskega kanclerja, v nedeljski izdaji navaja časnik. Položaj namestnika kanclerja bi Haiderju služil kot odskočna deska na čelo avstrijske vlade. Koroški deželni glavar Joerg Haider je v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo APA sicer dejal, da se za zdaj nima namena vrniti v avstrijsko zvezno politiko, prav tako pa je zanikal spremembe na čelu FPOe. Na vprašanje APA, kdaj pričakuje odpravo sankcij EU proti Avstriji, Haider ni dal konkretnega odgovora, izrazil je le prepričanje, da bodo trije modreci, ki so pred kratkim obiskali Avstrijo, da bi preučili notranjepolitične razmere, enkrat zagotovo izdelali poročilo, ki bo omogočilo odpravo sankcij. Haider je ostro kritiziral avstrijskega vladnega odposlanca za širitev EU Erharda Buseka glede predvidenega vstopa Češke v petnajsterico. Avstrija po mnenju Haiderja ne bo podprla Češko pri njenih prizadevanjih za članstvo v EU, dokler ta ne bo odpravila Benešovih dekretov. Prav tako ne bo podprla vstopa Slovenije v EU, dokler ta ne bo odpravila skepov, sprejetih v Jajcu, je še dejal Haider.