nemški parlament
Nemčija praznuje 50. obletnico ustave
22. 05. 1999 14.19
S Praznikom demokracije se je v Berlinu danes začelo praznovanje 50. obletnice nemške ustave. Župan Berlina Eberhard Diepgen je v Hiši kultur sveta pred kakimi petsto udeleženci označil ustavni zakon za najbolj liberalno ustavo, ki so jo Nemci kdajkoli imeli.
Prvi nemški vojaki na poti v Albanijo
09. 05. 1999 21.50
Nemška vojska je danes začela s premestitvijo svojih vojakov na območje Balkana. Generalni inšpektor bundeswehra Hans-Peter von Kirschbach je danes sporočil, da so za zdaj iz Dillingena na Donavi v Albanijo poslali 30 vojakov, pristojnih za komunikacijo.
Nemški bundestag sprejel proračun za 1999
07. 05. 1999 10.28
Nemški parlament je davi sprejel proračun za leto 1999.
Scharping napovedal napotitev dodatnih vojakov v Makedonijo in Albanijo
04. 05. 1999 18.13
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je danes v Bonnu sporočil, da namerava Nemčija že prihodnji teden v Makedonijo in Albanijo odposlati 600 dodatnih vojakov. Od tega bo 60 do 80 vojakov pristojnih za zaščito svojih tovarišev.
Nova Evropska komisija avgusta
15. 04. 1999 07.51
Nova Evropska komisija bo po načrtih polno začela delovati prvi teden avgusta, je danes po srečanju voditeljev Evropske unije z Romanom Prodijem, ki ga je vrh petnajsterice na marčevskem zasedanju v Berlinu imenoval za novega predsednika Evropske komisije, izjavil predsedujoči EU, nemški kancler Gerhard Schroeder.
Britanski arhitekt dobitnik Pritzkerjeve nagrade
13. 04. 1999 11.44
Britanski arhitekt Norman Foster je dobitnik letošnje Pritzkerjeve nagrade, ''Nobelove nagrade'' na področju arhitekture. Po ocenah žirije je Forster ''ponovno oživil višinske konstrukcije in že med prvimi projekti pokazal skrb za okolje''. Nagrado, pospremljeno s 100.000 dolarji, bo Foster prejel 7. junija v Berlinu. Najpomembnejši deli 63-letnega britanskega arhitekta, ki je diplomiral na univerzah v Manchestru in Yaleu, sta letališče v Hong Kongu in novi nemški parlament. Nagrado Pritzker je leta 1979 ustanovila družina Pritzker iz Chicaga.
Schroeder in Kok o položaju po odstopu Evropske komisije
16. 03. 1999 16.19
Nemški kancler Gerhard Schroeder se je z nizozemskim premierom Wimom Kokom danes v Haagu med drugim pogovarjal o položaju po odstopu Evropske komisije. Schroeder je po srečanju povedal, da ne pozna podrobnosti poročila preiskave, in zavrnil domneve, da je Evropska unija po odstopu komisije opravilno nesposobna.
Na neformalnem vrhu EU še brez dogovora o financiranju
26. 02. 1999 17.08
Predsedniki držav in vlad petnajsterice na prvem, dopoldanskem delovnem srečanju v okviru neformalnega vrhunskega zasedanja v Petersbergu blizu Berlina niso dosegli napredka pri vprašanju reforme financiranja Evropske unije, se je izvedelo iz španskega diplomatskega vira.
Bundestag za udeležbo vojakov v mirovnih enotah na Kosovu
26. 02. 1999 07.41
Nemški parlament je včeraj z veliko večino soglašal z udeležbo približno 5000 vojakov nemške vojske v mednarodnih mirovnih enotah pod vodstvom zveze NATO na Kosovu.
Nemčija sprejela nov osnutek zakona o dvojnem državljanstvu
14. 01. 1999 13.32
Vlada nemškega kanclerja Gerharda Schroederja je včeraj kljub močnim nasprotovanjem desničarskih strank predstavila nove reforme, ki zadevajo pridobivanje nemškega državljanstva za milijone imigrantov v Nemčiji. Nemški koalicijski partnerici, socialdemokrati (SPD) in Zeleni pričakujeta, da bo parlament sprejel novi zakon do konca Junija.
Nemčija sprejel nov osnutek zakona o dvojnem državljanstvu
13. 01. 1999 09.00
Nemški koalicijski partnerici, socialdemokrati (SPD) in Zeleni, sta dosegli dogovor v spornih vprašanjih dvojnega državljanstva in nemške jedrske politike. Nemški notranji minister Otto Schily je predstavil nov osnutek zakona o državljanstvu. Zakon, ki naj bi ga nemški parlament obravnaval še letos, bo omogočil 4 milijonom od 7,4 milijona tujcev v Nemčiji, da zaprosijo za nemško državljanstvo.
Nemški bundestag za udeležbo nemške vojske na Kosovu
16. 10. 1998 15.26
Nemški parlament je danes z veliko večino odobril udeležbo nemške vojske pri morebitnem vojaškem posegu zveze NATO na Kosovu.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Nemški parlament soglaša s širitvijo zveze NATO na vzhod
26. 03. 1998 17.54
Velika večina poslancev nemškega bundestaga je izrazila soglasje z vstopom Poljske, Češke in Madžarske v NATO. Za širitev Severnoatlantske zveze na Vzhod je glasovalo 555 poslancev, 37 jih je bilo proti, 30 pa se jih je vzdržalo.
Volitve v Nemčiji
01. 03. 1998 10.24
Šest milijonov volilcev v nemški zvezni deželi Spodnja Saška danes voli poslance v lokalni parlament. Volišča so se odprla ob 8. uri, prve projekcije rezultatov pa pričakujejo že pozno popoldne. Volilci danes posredno odločajo tudi o usodi Manfreda Schroederja, od leta 1990 predsednika deželne vlade Spodnje Saške, ki se poteguje za kandidata svoje socialdemokratske stranke (SPD) na zveznih volitvah v bundestag 27. septembra letos. Končna odločitev o tem, ali bo največja opozicijska stranka kandidirala Schroederja ali pa strankinega predsednika Oskarja Lafontainea, pa naj bi padla prihodnji ponedeljek na sestanku vodstva SPD v Bonnu. Socialdemokrati so na lokalnih volitvah leta 1994 na Spodnjem Saškem dobili več kot 44 odstotkov glasov.
Nemški parlament za širitev NATA
13. 02. 1998 16.46
Poslanci spodnjega doma nemškega parlamenta so se v četrtek z veliko večino glasov izrekli za širitev zveze NATO na Poljsko, Češko in Madžarsko. Poslanci vladajoče koalicije in socialdemokratske opozicije so v razpravi poudarili, da morajo vrata Severnoatlantske zveze ostati odprta tudi za druge kandidatke, medtem ko so prenovljeni komunisti menili, da se NATO ne bi smel več širiti.
Nemška vlada dosegla kompromis o monopolu pošte
11. 12. 1997 10.55
Vlada nemškega kanclerja Helmuta Kohla in social-demokrati (SPD) so v noči na četrtek dosegli kompromisni dogovor o zakonu, ki predvideva postopno ukinjanje monopola pošte na področju pisemskega prometa.