nemški parlament

Abas in Arafat ostajata sprta
21. 04. 2003 00.00
Palestinski voditelj Arafat in mandatar za sestavo palestinske vlade Abas tudi po celonočnih pogajanjih njunih svetovalcev nista zgladila spora glede imenovanja nekdanjega vodje varnostne službe na območju Gaze Dahlana za notranjega ministra v Abasovi vladi.

EU prevzema misijo v Makedoniji
31. 03. 2003 00.00
Evropska unija je od zveze Nato prevzela vodenje vojaške misije v Makedoniji, potem ko je parlament v Skopju potrdil polletno nastanitev okoli 300 vojakov na makedonskem ozemlju. To je prva misija, ki jo bo petnajsterica vodila v okviru nastajajoče skupne obrambne in varnostne politike.

Aziz ni prebegnil h Kurdom
19. 03. 2003 00.00
Poročanja nekaterih medijev, da naj bi podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz prebegnil h Kurdom na sever Iraka, so zanikale tako iraške kot ameriške oblasti. Berlin pa se je odločil, da izžene štiri iraške diplomate.

Abas sprejel mesto palestinskega premiera
19. 03. 2003 00.00
Mahmud Abas, generalni sekretar izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), je sprejel položaj palestinskega premiera. Abas, ki je bil vrsto let Arafatova desna roka, ima zdaj pet tednov časa, da oblikuje svojo vlado.

Odzivi na Bushev ultimat
18. 03. 2003 00.00
Sodeč po odzivih zadnji nagovor ameriškega predsednika ni spremenil stališč nasprotnic in zagovornic vojaškega napada na Irak. ZDA in Veliko Britanijo so podprle Avstralija, Poljska, Bolgarija, Danska in Japonska, medtem ko so se za mirno rešitev ponovno zavzele Evropska komisija, Francija, Kitajska, Nemčija, Grčija in države Arabske lige.

Prepoved neonacistov zavrnjena
18. 03. 2003 00.00
Nemško ustavno sodišče v Karlsruheju je zavrnilo zahtevo po prepovedi neonacistične stranke, ki sta jo zaradi povezanosti stranke z nacisti in širjenja rasne nestrpnosti, pred več kot dvema letoma, vložila nemški parlament in vlada.

Bushevi 'novi' razlogi za vojno
27. 02. 2003 00.00
Ameriški predsednik George Bush je predstavil nove razloge za vojaški poseg v Iraku. Meni namreč, da bi ZDA s strmoglavljenjem režima iraškega voditelja Sadama Huseina uspele stabilizirati Bližnji vzhod in oblikovati novo palestinsko državo.

Predstavili osnutek nove resolucije
24. 02. 2003 00.00
ZDA so ob podpori Velike Britanije in Španije varnostnem svetu predstavile osnutek nove resolucije o Iraku. Jacques Chirac in Gerhard Schröder, ki sta se srečala v Berlinu, pa sta ponovila, da Francija, Nemčija in Rusija še vedno nasprotujejo uporabi sile. Napad na Irak pa so kot <em>"zločin proti miru"</em> označili tudi v Vatikanu.

Soglasje brez Francije
17. 02. 2003 00.00
Odbor zveze Nato za vojaško načrtovanje, v katerem sedijo veleposlaniki 18 članic, ne pa tudi Francije, je prižgal zeleno luč za zaščito Turčije v primeru ameriškega napada na Irak. Nemčija pa je sporočila, da ta odločitev ne pomeni spremembe v nemški politiki do Iraka.

Turška pomoč ZDA
06. 02. 2003 00.00
Turški parlament je odobril prenovo vojaških oporišč in pristanišč, ki jih želijo ZDA modernizirati in uporabiti ob morebitnem napadu na Irak. Severnoatlantski svet pa na izrednem zasedanju v Bruslju znova ni dosegel soglasja o podpori ameriškim načrtom.

Praznovanje se nadaljuje v Berlinu
23. 01. 2003 00.00
Obeleževanje 40. obletnice Elizejske pogodbe o francosko-nemškem prijateljstvu se je, potem ko sta državi v sredo dogodek obeležili v Parizu, preselilo v Berlin. Tudi v nemški prestolnici, kamor je dopoldne že pripotoval francoski predsednik Jacques Chirac, so na programu dogodki na vrhunski ravni.

Prodi skeptično o dvojnem predsedstvu
16. 01. 2003 00.00
Evropski komisar Prodi je skeptičen do dvojnega predsedstva EU, ki sta ga v okviru reform EU predlagala francoski predsednik Chirac in nemški kancler Schröder. Prodi meni, da bi takšna reforma utegnila le zaplesti prenovo 'evropske arhitekture'.

Dogovor o reformi EU
15. 01. 2003 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac in nemški kancler Gerhard Schröder sta se v torek dogovorila o institucionalni reformi EU. Med drugim sta predlagala dvojno predsedovanje Uniji, ki bi zamenjalo dosedanjo rotacijo.

Rasmussen - veliki heroj širitve
16. 12. 2002 00.00
Če bi morali izbirati najbolj priljubljenega politika Evropske unije, bi bil rezultat nedvoumen: Anders Fogh Rasmussen. Danski premier, ki mu je minuli petek uspelo izvesti širitev v slogu "velikega poka", povrhu vsega pa še pravočasno in v okvirih za to določenih finančnih sredstev.

EU: kompromis glede kmetijstva
24. 10. 2002 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder in francoski predsednik Jacques Chirac sta na srečanju tik pred začetkom vrhunskega zasedanja voditeljev EU dosegla kompromis o obsegu kmetijskih sredstev v obdobju 2007/2013. Poleg tega sta voditelja dosegla tudi dogovor glede vprašanja neposrednih plačil v kmetijstvu za kandidatke za članstvo v uniji.

Dekreti niso v nasprotju s pravnim redom EU
18. 10. 2002 00.00
Beneševi dekreti, pravna podlaga za odvzem premoženja in izgon 3,5 milijona sudetskih Nemcev in manjše skupine Madžarov iz tedanje Češkoslovaške, ne predstavljajo ovire za vstop Češke v Evropsko unijo, saj niso v nasprotju z njenim pravnim redom.

Nemški konservativci in socialdemokrati izenačeni
06. 09. 2002 00.00
Dva tedna pred nemškimi parlamentarnimi volitvami so sodeč po javnomnenjskih raziskav vladajoča socialdemokratska stranka nemškega kanclerja Gerharda Schröderja ter opozicijski Krščanskodemokratska unija in bavarska Krščanskosocialna unija izenačeni.

Bush kongresnikom obljubil posvete
04. 09. 2002 00.00
Ameriški predsednik George Bush je kongresnikom obljubil, da se bo z njimi posvetoval pred odločitivjo o ukrepih proti Iraku. Evropski poslanci opozarjajo, da bi bila enostranska ameriška akcija proti Iraku pogubna, Nemčija ter Rusija pa vojaškim sredstvom nasprotujeta.

Rusija bo ratificirala Kjotsko pogodbo
03. 09. 2002 00.00
Na trajnostnem vrhu v Johannseburgu se nadaljujejo pogajanja o temeljnem besedilu vrha. Ruski premier Mihail Kasjanov je napovedal, da bo Rusija najbrž že do konca leta ratificirala pogodbo iz Kjota.

Zapleti ob zasedanju loje džirge
12. 06. 2002 00.00
Tradicionalna afganistanska plemenska skupščina, loja džirga, nadaljuje zasedanje, ki pa ga spremljajo vse večje kritike zaradi sodelovanja vojaških poveljnikov pri odločanju o novi vladi in njihovega pritiska na delegate. Prišlo pa je tudi do nekaj incidentov.

Zmaga desne sredine v Franciji
10. 06. 2002 00.00
V prvem krogu parlamentarnih volitev je desnosredinska opcija, ki podpira predsednika države Jacquesa Chiraca, po neuradnih podatkih prejela približno 44 odstotkov glasov in lahko po petih letih v opoziciji znova pričakuje večino v parlamentu.

Strah pred atomsko vojno
02. 06. 2002 00.00
Prvi tuji diplomati in turisti so zaradi strahu pred morebitno atomsko vojno med Indijo in Pakistanom zapustili Indijo. Če bi državi uporabili vso jedrsko orožje bi umrlo od 9 do 12 milijonov ljudi, okoli 5 milijonov ljudi pa bi bilo ranjenih.

Protest pred vladnim poslopjem
08. 05. 2002 00.00
Združenje žrtev okupatorjev iz druge svetovne vojne je pred vladnim poslopjem pripravilo protestni shod. Od vlade zahtevajo, naj po hitrem postopku vloži zahtevek za plačilo odškodnine za slovenske žrtve pri državah naslednicah okupatorjev.

Novi protesti proti Le Penu
27. 04. 2002 00.00
Več deset tisoč ljudi je na pariških ulicah ponovno protestiralo proti skrajnemu desničarju Le Penu, ki se je presenetljivo uvrstil v drugi krog predsedniških volitev v Franciji.

Odstop črnogorskega premiera
19. 04. 2002 00.00
Črnogorski premier Filip Vujanović je ponudil svoj odstop, potem ko so propadla pogajanja z Liberalno zvezo Črne gore za oblikovanje nove vlade. Glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte pa nadaljuje obisk v ZRJ, kjer bo danes obiskala Kosovo.

Mušaraf za uporabo jedrskega orožja
07. 04. 2002 00.00
Pakistanski predsednik Mušaraf ne izključuje uporabe jedrskega orožja kot "skrajnega sredstva" v sporu z Indijo. Pakistanska opozicija pa se je odločila, da bo bojkotirala referendum o podpori pakistanskemu predsedniku.

Scharping v Makedoniji
25. 03. 2002 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je v Makedoniji začel dvodnevni obisk med nemškimi vojaki na Balkanu. V pogovorih si želi Scharping pred napovedanim zmanjševanjem nemških mirovnih sil ustvariti sliko o položaju.

Novi imigrantski zakon
24. 03. 2002 00.00
Nemški parlament je s tesno večino sprejel zakon, ki tujim kvalificiranim delavcem dovoljuje zaposlovanje v državi, pod pogojem, da se vključijo v nemško družbo.

Delovne pogodbe za berlinske prostitutke
19. 03. 2002 00.00
Lastnica neke luksuzne berlinske javne hiše je svojim prostitutkam ponudila prvo delovno pogodbo, ki bi jim omogočila 40-urni delovni teden in delitev zaslužka.

Ustavne spremembe burijo duhove
20. 01. 2002 00.00
Ustavno sodišče bo v prihodnjih dneh odločilo, ali je popis prebivalstva, ki naj bi se začel v začetku aprila, v skladu z ustavo ali ne. Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic namreč meni, da vprašanje o veroizpovedi in narodnostni pripadnosti ni v skladu z ustavo, saj ta natančno določa, da se o tem nihče ni dolžan opredeljevati.