ni je več
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
V Philadelphiji brez presenečenj
14. 11. 1997 00.00
Na ženskem teniškem turnirju v Philadelphiji zaenkrat ni bilo presenečenj. Po končanem drugem krogu je v igri za končno zmago še vseh osem nosilk. V zadnjih srečanjih so bile uspešne tudi peta nosilka Američanka Lindsay Davenport, ki je v malem derbiju s 6:3 in 6:0 premagala Španko Conchito Martinez, sedma nosilka Romunka Irina Spirlea je Venezuelki Mariji Alajendri Venti prav tako prepustila le tri igre, nekoliko več dela pa je imela osma nosilka Španka Arantxa Sanchez Vicario, ki je po zmagi v prvem nizu s 6:1 drugega dobila v podaljšani igri.
Eksplozija bombe v središču Beograda
14. 11. 1997 00.00
V središču Beograda je danes eksplodirala bomba, ki je uničila en avtomobil in poškodovala več drugih vozil, medtem ko žrtev ni zahtevala. Bomba je eksplodirala na parkirišču med stavbo jugoslovanskega parlamenta in beograjsko mestno hišo. Storilci niso znani. Policija še raziskuje, ali je eksplodirala eksplozivna naprava ali granata.
EU in nezaposlenost
04. 11. 1997 00.00
V Bruslju se bodo jutri sešli ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance, ki bodo po predvidevanjih pripravili podlago za bližajoči se izredni novembrski vrh EU o zaposlovanju. Ministri se bodo seznanili s poročilom strokovnjakov unije o uresničevanju ambicioznih načtrov za boj proti 18-milijonski brezposelnosti, ki jih je predlagala Evropska komisija. Dan kasneje, v četrtek, bodo o isti temi v Bruslju razpravljali še ministri EU za socialne zadeve. Načrt zaradi zelo ambicioznega in konkretno zastavljenega cilja (12 milijonov novih delovnih mest) med petnajsterico ni naletel na odobravanje. Poleg tega, da nekatere članice menijo, naj oblikovanje nacionalnih zaposlovalnih politik ostane v domeni nacionalnih vlad, so nekatere članice opozorile pred negativnimi posledicami morebitnega neuspešnega doseganja zastavljenih ciljev na širšo javnost v EU. Več članic je Evropsko komisijo obsodilo, da je zastavila visok cilj, ne da bi imela zagotovila, da bo ta dejansko uresničen.