novi predsednik
Zaprisegel novi mehiški predsednik
01. 12. 2000 00.00
Konservativni opozicijski politik, 58-letni Vincente Fox je v mehiškem kongresu zaprisegel kot novi mehiški predsednik. S tem se je v Mehiki končala vladavina Institucionalne revolucionarne stranke (PRI), ki je bila na oblasti vse od leta 1929. Fox je dolžnosti predsednika slovesno prevzel od predhodnika Ernesta Zedilla. Slovesnosti ob prevzemu dolžnosti se je udeležilo tudi 19 predsednikov vlad in držav, med njimi kubanski predsednik Fidel Castro.
Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo
01. 12. 2000 00.00
Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
Za podporo vstopu v EU
24. 11. 2000 00.00
V Sarvarju na Madžarskem danes poteka plenarno zasedanje predsednikov deželnih vlad članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Slovensko delegacijo vodi državni sekretar v zunanjem ministrstvu Mitja Drobnič. Predsednik italijanske dežele Veneto Giancarlo Galan, ki je danes prevzel predsedovanje skupnosti v obdobju od leta 2001 do 2002, je med prednostnimi nalogami navedel podporo vstopu Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo.
O italijanskem zakonu za manjšine
24. 11. 2000 00.00
V Gorici je sinoči potekal posvet z naslovom Zakon 482/99 o zaščiti zgodovinskih jezikovnih manjšin, ki so ga priredili Goriška pokrajinska uprava, Pokrajinska konzulta za slovensko skupnost ter krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Na posvetu so predvsem upraviteljem in italijanskemu delu prebivalstva goriške pokrajine predstavili določila novega zakona za jezikovne manjšine v Italiji in torej tudi za furlansko in slovensko jezikovno manjšino.
Perez de Cuellar prispel v Peru
24. 11. 2000 00.00
Nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Perez de Cuellar in mandatar za sestavo nove perujske vlade Javier Perez de Cuellar je prispel v domovino, kamor se je vrnil iz Pariza. 80-letnega de Cuellarja je na letališču v Limi pričakalo več tisoč privržencev levosredinske stranke Zveza za Peru, ki jo je sam ustanovil leta 1995.
Razstava o predsedniških volitvah
23. 11. 2000 00.00
Narodni muzej ameriške zgodovine na Floridi že razmišlja o novi razstavi o za zdaj še nekončanih ameriških predsedniških volitvah. Kustos Larry Bird se bo celo odpravil v Palm Beach, da bi zbral vse predmete, ki so kakorkoli povezani z letošnjimi volitvami 43. predsednika ZDA. Poleg drobnarij, kot so krogci od luknjanja papirja in volilnih glasovnic, namerava Bird za muzej dobiti tudi napravo za preštevanje glasov, ki so jo uporabili na volitvah. V ZDA še vedno ni jasno, kdo bo novi predsednik, zapletlo pa se je prav na Floridi, kjer je bila razlika med predsedniškima kandidatoma, republikancem Georgom W. Bushem in demokratom Alom Gorom, tako majhna, da so morali znova preštevati glasove.
Uradna otvoritev Pravne fakultete
23. 11. 2000 00.00
Predavanja v novi stavbi Pravne fakultete v Ljubljani sicer potekajo že dva tedna, na današnji slovesnosti pa je stavbo predsednik države Milan Kučan tudi uradno predal namenu.
Sklenili izredno sejo DZ
22. 11. 2000 00.00
Ker v petek sprejeta novela zakona o vladi še ni stopila v veljavo, bo predsednik vlade kandidatno listo vložil po starem in še vedno veljavnem zakonu, ki omogoča, da premier predlaga najmanj dve tretjini ministrov. Po sicer neuradnih informacijah naj bi predlagal 14 ministrov, po uveljavitvi zakonske novele pa listo kandidatov dopolnil. Koalicijska pogodba, ki so jo sredi prejšnjega tedna podpisale LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS namreč natančno opredeljuje razdelitev resorjev v novi vladi, ta razdelitev pa sledi spremembam omenjenega zakona.
Pahor za začetek drugega kroga pogajanj
22. 11. 2000 00.00
Predsednik DZ Borut Pahor (ZLSD) je danes podpredsednikom DZ in vodjem poslanskih skupin poslal vabilo, v katerem predlaga začetek drugega kroga pogajanj o oblikovanju in vodenju delovnih teles DZ. Posvet bo predvidoma v petek, 24. novembra, dopoldne.
Dosedanji pomočnik novi trener Marseilla
21. 11. 2000 00.00
Cristophe Galtier, pomočnik Brazilca Abela Brage, dosedanjega trenerja francoskega nogometnega kluba iz Marseilla, bo moštvo vodil vse do konca zimskega dela prvenstva. Potem, ko je uprava kluba odpustila trenerja Brago, si je hitro želela najti ustreznega naslednika.
Jutri lista ministrov v DZ?
20. 11. 2000 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek liste ministrskih kandidatov v DZ danes najverjetneje še ne bo poslal, temveč naj bi to storil jutri. Mandatar je sicer po izvolitvi v četrtek napovedal, da bo listo ministrskih kandidatov v DZ poslal v začetku tega tedna, kot najverjetnejšega pa je omenil prav današnji dan.
Demokrati na vrhovnem sodišču
18. 11. 2000 00.00
Državna sekretarka Floride Katherine Harrisova bo danes objavila uradne izide predsedniških volitev na Floridi. Opoldan po krajevnem času se namreč izteče rok, do katerega morajo biti preštete glasovnice volilcev s stalnim prebivališčem na Floridi, ki so glasovali v tujini. Šlo naj bi za kakih 2500 glasovnic, saj je bilo doslej v uradni izid volitev na Floridi že vključenih kakih 14.000 glasovnic iz tujine.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Spremembe zakona o vladi
17. 11. 2000 00.00
Državni zbor je po hitrem postopku s 50 glasovi proti trem (zaradi bojkota SDS in NSi je bilo navzočih 53 poslancev) sprejel novelo zakona o vladi, ki zmanjšuje število ministrstev na 14 ter med drugimi novostmi uvaja nov institut ministrskih svetnikov. Koalicijska večina je vsebino zakona predvsem dopolnila in spremenila v skladu s pripombami parlamentarne pravne službe ter pri tem na eni strani podprla vsa dopolnila vladne strani in na drugi z veliko večino zavrnila edina opozicijska predloga. Parlamentarna večina je "gladko" zavrnila (46:7) dopolnilo SNS, po katerem bi ministrske svetnike na premierov predlog imenoval državni zbor. Podobno odločne zavrnitve je bil deležen tudi drugi predlog opozicijske SNS, na podlagi katerega bi moral predsednik vlade v 15 dneh določiti svojega stalnega namestnika, ki bi vodil vlado v njegovi odsotnosti.
Slovenija za oživitev gospodarskih odnosov
17. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel predsednika skupščine mesta Novi Sad Borisava Novakoviča, ki je v Sloveniji skupaj s skupino jugoslovanskih gospodarstvenikov. Novosadski župan je predsednika seznanil z gospodarskimi, političnimi in socialnimi razmerami v Vojvodini in v ZRJ, predsednik Kučan pa je potrdil interes Slovenije za ponovno oživitev gospodarskega sodelovanja med državama, so sporočili z urada predsednika republike.
Drnovšek novi predsednik vlade
16. 11. 2000 00.00
Na predlog predsednika republike Milana Kučana je na včerajšnji seji Državni zbor za predsednika slovenske vlade izvolil Janeza Drnovška. Po prisegi pred DZ se je Drnovšek zahvalil za izraženo zaupanje ter poudaril, da se v celoti zaveda, da je to velika čast, vendar predvsem velika odgovornost. "Zavedam se, verjetno bolje kot kdorkoli v tej državi, kako zahtevno je delo, ki ste mi ga naložili in kako pomembno je, da ga dobro opravim," je dejal Drnovšek in napovedal, da si bo prizadeval, da bo deloval čim bolj uspešno, da bo vlada čim bolj uspešna in da bo uresničila pričakovanja državljanov. Napovedal je še, da bo deloval resnično po svoji vesti, na podlagi izkušenj in znanja, ki si jih je pridobil. "To ni samo moje znanje in izkušnje, to je nekaj, kar smo si pridobili skupno v tem obdobju mlade slovenske države in to poskušajmo na najboljši način uporabiti, vložiti v prihodnost, v to, da zagotovimo Sloveniji čim boljšo perspektivo in prihodnost in čim bolj dostojno življenje vsem našim državljanom," je zaključil Janez Drnovšek. Kot je sporočil predsednik DZ Borut Pahor, je na tajnem glasovanju za izvolitev mandatarja glasovalo 61 poslancev, proti pa jih je bilo pet. Skupno je bilo razdeljenih 67 glasovnic, oddanih jih je bilo 67, neveljavna pa je bila ena glasovnica. Za izvolitev je morala glasovati večina vseh poslancev, torej vsaj 46. Glede obstrukcije današnje seje pa sta vodji poslanskih skupin SDS in NSi, Janez Janša in Andrej Bajuk, na novinarski konferenci poudarila, da se poslanci SDS in NSi niso odločili za "klasično obstrukcijo" parlamentarnega dela, temveč so zgolj želeli, da se nadaljujejo pogovori poslanskih skupin, ki bi zagotovili poslovniške pogoje za začetek izrednega zasedanja DZ, na katerem se med drugim odloča tudi o kandidaturi prvaka LDS Janeza Drnovška za novega predsednika vlade. Ob tem sta se zavzela za takšno sestavo parlamentarnih delovnih teles oz. porazdelitev vodstvenih funkcij v DZ, ki bi ustrezala številu poslancev, ki jih imajo posamezne stranke. Kot je opozoril Janša, prihodnje vladne stranke niso upoštevale želje SDS in NSi za zagotovitev poslovniških pogojev, to pa naj bi odražalo, kakšna je moč oz. nemoč opozicije v novem državnem zboru. Vodji poslanskih skupin SDS in NSi sta se prav tako zavzela za načelo, da stranka, ki vodi posamezno ministrstvo, ne bi obenem vodila tudi parlamentarno delovno telo s področja ministrstva. "Mi ne želimo, da bi bili v državnem zboru le nekakšen dodatek, temveč želimo, da se zagotovi nadzorna funkcija opozicije," je dejal Janša, Bajuk pa je menil, da "ni demokracije brez dostojne vloge opozicije, ki opravlja nadzorno funkcijo". Drnovšek mora po veljavni ureditvi najpozneje v 15 dneh po izvolitvi predložiti predsedniku državnega zbora predlog za imenovanje ministrov, ki bodo sestavljali novo vlado. Nova vlada Janeza Drnovška bo nadomestila prehodno vlado Andreja Bajuka, ki je bila imenovana 7. junija. Sicer pa do prisege novih ministrov še vedno deluje dosedanja vlada Andreja Bajuka, ki opravlja tekoče posle. Šele ko bo Drnovškova vlada popolna - po zakonu o vladi se šteje, da je vlada nastopila funkcijo že, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov - oziroma s trenutkom prisege nove vlade, bo dosedanja vlada prenehala opravljati svojo funkcijo. DZ danes 
Zapletom še ni videti konca
13. 11. 2000 00.00
Uradni podatki ameriških predsedniških volitev v zvezni državi Florida bodo - če ne bo pravnih zapletov - znani najkasneje v soboto popoldne po krajevnem času, saj naj bi bilo preštevanje glasov iz tujine končano v soboto zjutraj, je danes v Tallahasseeju povedala državna sekretarka Floride Katherine Harris. Obenem je napovedala, da imajo floridska okrožja zadnji rok za oddajo volilnih izidov v torek ob 17. uri po krajevnem času. Demokrati so na to odločitev že napovedali tožbo, saj bi takšen rok onemogočil ročno preštevanje glasov, ki ga sicer predvideva floridski zakon v primerih tesnih volilnih izidov.
OPEC ne bo povečal proizvodnje
12. 11. 2000 00.00
Naftni ministri članic Organizacije proizvajalk in izvoznic nafte (OPEC)
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Zahteve po spremembah volilnega sistema
11. 11. 2000 00.00
Tudi četrti dan po volitvah v Združenih državah Amerike še ni jasno kdo bo novi predsednik ZDA. Poleg Floride pa se sedaj zapleta še v štirih zveznih državah, Wisconsinu, Iowi, Oregonu in v Novi Mehiki.
Nadaljevanje pogovorov v ponedeljek
11. 11. 2000 00.00
Pogovorov o oblikovanju nove vladne koalicije na martinovo soboto naj ne bi bilo, temveč naj bi se ti nadaljevali šele v ponedeljek.
Novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji
11. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je za novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji imenoval Celestina Sardelića, so potrdili v uradu hrvaškega predsednika. Sardelić bo na položaju nasledil Ivico Maštruka, ki je bil skupaj s 34 hrvaškimi veleposlaniki in generalnimi konzuli z 31. oktobrom razrešen s položaja. Kdaj bo Sardelić prevzel dolžnosti v Ljubljani, še ni znano, do njegovega prihoda pa bo hrvaško veleposlaništvo vodil odpravnik poslov.
Tuji tisk o izvolitvi Pahorja
10. 11. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so pozno popoldne poročale o izvolitvi novega vodstva drž avnega zbora. V ospredje postavljajo novega predsednika DZ Boruta Pahorja, vodjo ZLSD. Francoska tiskovna agencija AFP je poročala, da je za "reformiranega komunista" glasovalo 63 poslancev, 25 pa jih je bilo proti. Hkrati se nadaljujejo pogovori o oblikovanju vladne koalicije, ki naj bi jo vodil Janez Drnovšek, čeprav ta še ni bil uradno imenovan za mandatarja, piše AFP.
Zaprisegel tanzanijski predsednik
09. 11. 2000 00.00
Dosedanji tanzanijski predsednik Benjamin Mkapa je danes v Dar es Salaamu pred 60.000 privrženci in v navzočnosti sedmih afriških voditeljev slovesno zaprisegel kot novi predsednik Tanzanije. Mkapa si je z zmago na volitvah 29. oktobra zagotovil svoj drugi petletni mandat.
Zmagala vladajoča stranka
06. 11. 2000 00.00
Stranka predsednika Gajdarja Alijeva je sodeč po delnih izidih na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Azerbajdžanu zmagala. Kot so danes sporočili iz osrednje volilne komisije, je po 23,15 odstotka preštetih glasov vladajoča stranka Novi Azerbajdžan prejela 75,12 odstotka glasov, opozicijska Musavat pa je bila s 4,54 odstotka glasov na drugem mestu. Volitev se je udeležilo skoraj 70 odstotkov volilnih upravičencev, je še sporočila volilna komisija. Volilci so izbirali poslance v 125-članski parlament med kandidati 13 strank in koalicij. V primeru dejanske zmage stranke Novi Azerbajdžan bo sin predsednika države Gajdarja Alijeva, Ihman, postal predsednik parlamenta in obenem tudi očetov naslednik na čelu države.
Volitve v Azerbajdžanu
05. 11. 2000 00.00
V Azerbajdžanu danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih 4,3 milijona volilnih upravičencev izbira med 409 kandidati iz 13 strank ali koalicij poslance v 125-članski parlament. Volišča bodo zaprli ob 16. uri, prve izide volitev pa je pričakovati jutri zjutraj. Kot kažejo predvolilne raziskave javnega mnenja, ima največ možnosti za zmago stranka Novi Azerbajdžan predsednika Hejdarja Alijeva, ki upa, da bo na volitvah dobila tričetrtinsko večino v parlamentu. S tem bi sin predsednika države Hejdarja Alijeva, Ilham, postal predsednik parlamenta in obenem tudi očetov naslednik na čelu države. Opozicijske stranke trdijo, da se dobički, ki jih prinaša naftna industrija, porabljajo neracionalno, življenjski pogoji prebivalcev pa so po njihovem še vedno slabi. Opozarjajo tudi na razširjenost korupcije in na pomanjkljivo varstvo človekovih pravic. Med najresnejše opozicijske skupine sodijo reformistično krilo stranke Narodna fronta, stranka Musavat (Sloga) in razmeroma mlada Stranka narodne neodvisnosti, ki jo vodi karizmatični Etibar Mamedov. Volitve bo spremljalo prek 150 neodvisnih opazovalcev, večina iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Sardelić novi veleposlanik v Ljubljani
01. 11. 2000 00.00
Hrvaški veleposlanik v Ljubljani Ivica Maštruko je bil včeraj s še 34 hrvaškimi veleposlaniki in generalnimi konzuli uradno razrešen s položaja. Maštruka, ki je bil za veleposlanika v Sloveniji imenovan leta 1996, naj bi po poročanju hrvaških časnikov zamenjal Celestin Sardelić. Do prihoda novega hrvaškega veleposlanika v Sloveniji bo hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani od danes vodil odpravnik poslov.
LDS išče koalicijske partnerje
30. 10. 2000 00.00
Predstavniki Liberalne demokracije so se danes ves dan sestajali z morebitnimi koalicijskimi partnerji, vodstvo SLS+SKD pa se odloča, ali naj vstopi v vlado Janeza Drnovška ali ne.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.