novi predsednik

Nova oblast podpira ugotovitve Badinterjeve komisije
12. 10. 2000 00.00
Nova jugoslovanska oblast in zvezni predsednik Vojislav Koštunica v celoti priznavata ugotovitve Badinterjeve arbitražne komisije in menita, da imajo vse države, nastale na območju nekdanje SFRJ, enake nasledstvene pravice, sta danes v Zagrebu zagotovila predstavnika Demokratske opozicije Srbije (DOS), predsednik Socialdemokratske unije Žarko Korać in podpredsednik Nove demokracije Svetozar Krstić.

Predvolilna kampanja se počasi izteka
12. 10. 2000 00.00
Tudi zadnja dva dneva predvolilne kampanje se bodo kandidati za volitve predstavljali volivcem v svojih volilnih okrajih, le nekatere stranke pa bodo pripravile tudi zaključne prireditve. Kampanjo bo tako večina sklenila na še zadnjih predvolilnih soočenjih v elektronskih medijih, jutri popoldne oziroma zvečer na nacionalnem radiu in televiziji.

Osrednji predvolilni shod ZLSD v Novi Gorici
12. 10. 2000 00.00
Vodstvo Združene liste socialnih demokratov se je zbralo v Novi Gorici na zaključnem predvolilnem srečanju, na katerem je bil osrednji govornik predsednik in kandidat za poslanca Borut Pahor. V nabito polni sejni dvorani Obrtnega doma je Pahor še enkrat preletel vse dogodke minulih štirih let, ko stranka ni počivala, pač pa trdo delala in korenito prenovila svoje ideje, načela in cilje, zato da lahko zdaj z novo energijo nastopi na nedeljskih volitvah. Pahor je svoj zaključni predvolilni nagovor začel z ugotovitvijo, da so minula štiri leta minila v znamenju priprav, in da se pravi boj začenja šele v nedeljo. "Znanje bo tisto, ki nas bo ob vstopu v Evropo delalo konkurenčne. Pri tem koraku bodo potrebne številne nove spremembe in naša odločitev je, da stopimo na čelo teh sprememb," je povedal in še enkrat poudaril, da je znanje edina strateška surovina, ki jo ima Slovenija na voljo na poti v prihodnost.  

Vrh EU za zagon v pogajanjih
12. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije bodo jutri na dvodnevnem vrhunskem zasedanju v Biarritzu skušali vnesti zagon v zastala pogajanja o institucionalnih reformah, s katerimi se unija pripravlja na sprejem novih članic. Željo, da bi v Biarritzu prišlo do odločilnega premika v pogajanjih, je pred vrhom v pismu kolegom izrazil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac, pozivom se je pridružila tudi Evropska komisija.

Peterle in Korač za čimprejšnjo ureditev odnosov med Slovenijo in ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Zunanji minister Lojze Peterle se je danes na Mokricah srečal s predstavnikom Demokratične opozicije Srbije (DOS) in predsednikom Socialdemokratske unije Žarkom Koračem, ki skupaj s podpredsednikom Nove demokracije Svetozarjem Krstićem včeraj prispel na obisk v Zagreb. Minister Peterle je Koraču čestital za zmago demokratične opozicije na nedavnih volitvah v ZRJ. Korač pa je izčrpno orisal sedanje politične razmere v ZRJ in izrazil pričakovanje, da bo nova jugoslovanska vlada oblikovana v sedmih do desetih dneh. Sogovornika sta tudi ugotovila velik interes tako Slovenije kot ZRJ za čimprejšnjo normalizacijo odnosov med državama in vzpostavitev diplomatskih odnosov, je v pogovoru za STA dejal minister Peterle. Po besedah ministra Peterleta sta s sogovornikom tudi ugotovila, da med Slovenijo in ZRJ ni resnih odprtih vprašanj ter da sta državi v preteklosti sodelovali in gojili prijateljske odnose. Glede vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ kot "posebnem vprašanju" pa je Korač po besedah ministra Peterleta izrazil stališča, ki so v skladu s tem, kar je že večkrat povedal novi predsednik ZRJ Vojislav Koštunica, in sicer, da ZRJ ne bo vztrajala na konceptu kontinuitete, temveč se bo zavzemala za enakopraven dogovor glede tega vprašanja med vsemi naslednicami nekdanje SFRJ. Tudi za rešitev tega vprašanja je treba počakati na oblikovanje nove jugoslovanske vlade, je poudaril Peterle. Peterle in Korač sta se zavzela tudi za pripravo temeljev za močnejše gospodarsko sodelovanje med državama. Po besedah Peterleta blagovna menjava že sedaj obsega približno 120 milijonov dolarjev. Sogovornika sta izrazila željo obeh držav za razvoj sodelovanja tudi na drugih področij, še zlasti v kulturi ter znanosti in tehniki. Minister Peterle je predstavniku DOS izročil tudi kopije predlogov družbe Adria Airways o čimprejšnji vzpostavitvi letalskih linij med Ljubljano ter Beogradom in Podgorico. Glede jutrišnjega obiska posebnega odposlanca slovenskega premiera Andreja Bajuka, državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Mitje Drobniča v Beogradu, je minister Peterle dejal, da gre za zelo pomemben obisk. Po ministrovih besedah bo jutri obenem potekal usklajevalni sestanek treh kabinetov v Ljubljani, in sicer predsednika države, predsednika vlade in zunanjega ministra. Državni sekretar Drobnič se bo jutri v Beogradu srečal z novim jugoslovanskim predsednikom Koštunico, pa tudi predstavniki tamkajšnjih strank in gospodarstveniki. Med glavnimi temami pogovorov bo vzpostavitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in ZRJ ter vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ. Z demokratičnimi spremembami v ZRJ se namreč odpirajo tudi možnosti za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama, ki zaradi nesoglasij o nasledstvu v desetih letih po osamosvojitvi Slovenije niso zaživeli.

Koštunica jutri v Podgorici
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica bo jutri odpotoval v Podgorico, kjer se bo s predstavniki Socialistične ljudske stranke (SNP) pogovarjal o oblikovanju nove zvezne vlade, je sporočil danes eden od voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran 195144inđić. 195144inđić je obenem izjavil, da je oblikovanje nove vlade v ZRJ mogoče pričakovati prihodnji teden. Predstavniki nevladnega združenja G-17 Plus, ki vodi intenzivna pogajanja o vključitvi ZRJ v mednarodne finančne ustanove in za pridobitev finančne pomoči, pa so danes vnovič opozorili, da je pomembno čimprej oblikovati novo zvezno vlado, da ne bi ZRJ "zamudila sijajne ponudbe mednarodnih partnerjev za vlaganja v ZRJ." Medtem sta v Beograd prispela italijanski premier Giuliano Amato in posebni predstavnik ZN Carl Bildt. Amato je prvi zahodni premier na obisku v ZRJ po umiku nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića z oblasti minuli teden. Spremljata ga zunanji in finančni minister. Bildt pa je v pogovoru z novinarji dejal, da bo v Beogradu ostal nekaj dni, s Koštunico pa naj bi se pogovarjal tudi o sprejemu ZRJ v ZN. Velika Britanija je danes ZRJ predlagala obnovitev diplomatskih odnosov med državama, so povedali v britanskem zunanjem ministrstvu. V ministrstvu so izrazili upanje, da bodo od Beograda kmalu dobili pozitiven odgovor, da bi lahko državi čimprej izmenjali svoje veleposlanike. Interese Velike Britanije od marca lani predstavlja brazilsko veleposlaništvo v Beogradu.

Divac novi predsednik Partizana
11. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski košarkar Vlade Divac, ki si kruh trenutno služi v ameriškem Sacramentu, je bil izbran za novega predsednika beograjskega košarkarskega kluba Partizan. Klubska uprava je Divaca potrdila z veliko večino glasov in tako zamenjala dosedanjega predsednika Ivico Dačića, ki je bil zagret privrženec politike zdaj že nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.

Bulatović glavni kandidat za premiera?
10. 10. 2000 00.00
Po pisanju beograjskega tiska je glavni kandidat za jugoslovanskega premiera podpredsednik črnogorske Socialistične narodne stranke Predrag Bulatović. Tako naj bi SNP in Demokratična opozicija Srbije dosegli dogovor o imenovanju Bulatovića na ta položaj.

Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine
10. 10. 2000 00.00
Po pisanju časnika The Times je novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine Karađorđević v ZRJ in izrazil upanje, da ji bo strmoglavljeni Slobodan Milošević vrnil palačo. Koštunica naj bi se zavzemal za razpis referenduma o vrnitvi Krađođevićev in vztrajal, da Milošević svojo uradno rezidenco prepusti kraljevi družini, ki je bila lastnice rezidence v letih od 1918 do 1941. Jugoslovanski prestolonaslednik, 55-letni Aleksandar Karađođević, trenutno živi v Londonu. Po njegovem mnenju je treba vrnitev premoženja izpeljati na način, ki ne bo boleč za ljudstvo.

Kouchner zaskrbljen za prihodnost ZRJ
10. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v pogovoru za francosko televizijo TF1 dejal, da jugoslovanska ustava ne dopušča neodvisnosti Kosova in Črne gore. Po besedah Koštunice se morajo "vsi, ki upajo in sanjajo o neodvisnosti, denimo albanski separatisti", zavedati, da je to nemogoče, ker resolucija 1244 VS ZN zagotavlja ozemeljsko celovitost ZRJ. "Kosovsko vprašanje je treba rešiti v okviru te resolucije in ne glede na želje nekaterih albanskih voditeljev, ki so usmerjeni separatistično," je opozoril Koštunica. Srbska tiskovna agencija Beta pa je poročala, da so v sporočilu iz Koštuničevega urada odločno zanikali včerajšnje trditve tiskovne predstavnice misije ZN na Kosovu (UNMIK), da je Koštunica civilnega upravitelja ZN na Kosovu Bernarda Kouchnerja povabil, naj obišče Beograd. "Predsednk ZRJ in njegovi sodelavci niso imeli nobenih pogovorov s predstavniki UNMIK in jih tudi nimajo v načrtu za bližnjo prihodnost," so sporočili. Vnovič so še opozorili, da si je Koštunica od vsega začetka prizadeval za dosledno uresničevanje resolucije VS ZN o Kosovu.

ZDA bodo odpravile sankcije
10. 10. 2000 00.00
ZDA so izrazile pripravljenost za umik ključnih gospodarskih sankcij proti Srbiji, kot je to včeraj storila Evropska unija. ZDA naj bi prvič po lanskih letalskih napadih zveze NATO v Beograd poslale tudi svojega diplomata.

Beograd naj izroči vojne zločince
10. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić si želi, da bi novi jugoslovanski voditelji izročili vojne zločince iz vrst režima Slobodana Miloševića. "ZRJ ne more pobegniti pred odgovornostjo za zločine, ki so jih zagrešili pripadniki jugoslovanske vojske, srbskih paravojaških skupin oziroma nekateri njeni državljani," je v sporočilu za javnost opozoril Mesić.

Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.

Koštunica zaprisegel kot novi jugoslovanski predsednik
08. 10. 2000 00.00
V kongresnem Centru Sava je po ustanovnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma jugoslovanske skupščine na njuni prvi skupni seji zaprisegel novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Predsednik Koštunica je po zaprisegi povedal, da je to "velik zgodovinski trenutek za Jugoslavijo, njen narod in za Srbijo ter Črno goro". Na zasedanju je bila navzoča večina poslancev, ki so bili izvoljeni na volitvah 24. septembra.

Vedrine o odpravi sankcij
07. 10. 2000 00.00
Evropska unija naj bi uradno odločitev o odpravi gospodarskih sankcij zoper ZRJ sprejela v ponedeljek. Vprašanje odprave sankcij je na dnevnem redu ponedeljkovega srečanja zunanjih ministrov držav članic EU v Luksemburgu pred vrhom EU v francoskem Biarritzu, ki se bo začel v petek, 13. oktobra, je v pogovoru za francosko televizijsko postajo France 3 Aquitaine izjavil francoski zunanji minister Hubert Vedrine.

Televizija Srbija v rokah nove oblasti
06. 10. 2000 00.00
Doslej najmočnejša medijska trdnjava beograjskega režima Televizija Srbija je od včeraj od 21. ure v rokah novih oblasti, opozicije. Prvi gost "nove" Televizije Srbija, ki pokriva celotno Srbijo, pa tudi Črno goro, je bil predsednik Demokratske alternative Nebojša Čovič, ki je napovedal, da bo v kratkem Jugoslovane na televiziji nagovoril novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica.

Ivanov se je sestal s Koštunico in z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes v Beogradu srečal z Vojislavom Koštunico, ki naj bi še danes prisegel kot novi jugoslovanski predsednik. Kot poročajo tiskovne agencije, so pogovori potekali na sedežu zvezne vlade. Pred tem se je Ivanov sestal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem.

Koštunica bo danes prisegel kot novi predsednik ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Vojislav Koštunica, ki je zmagal na predsedniških volitvah 24. septembra, bo še danes pred novimi poslanci zvezne skupščine prisegel kot novi jugoslovanski predsednik, je poročala beograjska televizijska postaja B2-92. Na ustanovno zasedanje skupščine so povabljeni vsi poslanci. Za zdaj še ni znano, ali se bodo zasedanja udeležili poslanci črnogorske SNP, katere vodstvo je dopoldne začelo sejo v Podgorici.

Ivan Zidar ni več predsednik NK Olimpija
05. 10. 2000 00.00
Na današnjem izrednem občnem zboru NK Olimpija je bil Ivan Zidar razrešen s položaja predsednika kluba, njegovo mesto pa je prevzel Anton Colarič, podžupan mesta Ljubljana. Novi upravni odbor ljubljanskega prvoligaša se je zahvalil dolgoletnemu predsedniku Zidarju za opravljeno delo v minulem obdobju, ki pa se zaradi neodložljivih službenih obveznosti ni mogel udeležiti današnjega občnega zbora.

Kučan odgovoril Peterletu
05. 10. 2000 00.00
Iz predsednikovega urada so, potem ko je zunanji minister Lojze Peterle v pismu predsednika države Milana Kučana znova pozval k podpisu ukaza o odpoklicu nekaj veleposlanikov, sporočili, da Kučan podpisa ukazov o odpoklicu veleposlanikov ni odklonil, pač ga je odložil.

FC Barcelona se zanima za Lippija
04. 10. 2000 00.00
Le nekaj ur po odpustitvi Marcella Lippija iz milanskega Interja se za tega uveljavljenega nogometnega strokovnjaka že zanima španski podprvak, FC Barcelona. Po poročanju španskega športnega časnika "Marca" je Lippi resen kandidat, saj se sedanjemu trenerju katalonskega moštva Llorencu Serri Ferreru zaradi slabega štarta v novi sezoni že pošteno trese stolček.

Jesus Gil odslovil trenerja
03. 10. 2000 00.00
Kontroverzni predsednik nogometašev madridskega Atletica Jesus Gil je odslovil že 35. trenerja v času svojega predsednikovanja od leta 1987. Tokrat se je moral posloviti Fernando Zambrano, ki je na čelo ekipe stopil maja letos, potem ko je Gil že tretjič prekinil sodelovanje s Srbom Radomirjem Antićem. Novi trener naj bi bil bivši strateg Racing Santanderja in Seville Marco Alonso.

Ob prvi petletki novogoriške Politehnike
22. 09. 2000 00.00
Novogoriška Politehnika, znanstveno-izobraževalna ustanova, ki je leta 1995

Bo koprska luka upravljala sedmi tržaški pomol?
20. 09. 2000 00.00
Vse kaže, da bo imela Luka Koper čez kak mesec glavno besedo pri upravljanju razvpitega sedmega pomola tržaškega pristanišča. Potem, ko je nizozemska družba ECT že po slabem letu dni enostransko prekinila koncesijsko pogodbo, je pristaniška uprava v hudi stiski razpisala nov natečaj za izbiro koncesionarja in do včeraj, ko je potekel rok za prijave, je svoj interes izrazila le naveza družb, med katerimi je največja - koprska luka.

ZLSD predstavila kandidatki
19. 09. 2000 00.00
ZLSD je včeraj predstavila svoji kandidatki za 2. in 3. volilni okraj pete volilne enote s sedežem v Celju. V drugem volilnem okraju se bo za glasove volivcev potegovala Marijana Kolenko, v tretjem pa Janja Romih.

Nova Slovenija se predstavi
01. 09. 2000 00.00
Prvič po ustanovitvi stranke Nova Slovenija pa je danes pripravil novinarsko konferenco njen predsednik in premier Bajuk. Na njej so spregovorili o pripravah na volitve in organiziranosti stranke. V stranki premiera Bajuka so spregovorili o pripravah na volitve in organiziranosti stranke. Štiri tedne po ustanovnem zboru stranka pokriva že dve tretjini Slovenije. Po Bajukovem zagotovilu je Nova Slovenija - s ta hip zgolj dvema telefonskima linijama - vendarle stranka prihodnosti. Na tretjo pot slovenske pomladi bodo skušali zvabiti vse, ki so razočarani nad slovenskim političnim prizoriščem. Po tokratnih volitvah, so prepričani v Novi Sloveniji, pa bo drugače.

Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.

Chavez predsednik Venezuele še en mandat
19. 08. 2000 00.00
Danes je v Venezueli prisegel dosedanji predsednik Hugo Chavez, ki bo to funkcijo opravljal še nadaljnjih šest let.

Bajuk obiskal Majšperk in Ptuj
06. 08. 2000 00.00
Tako je bilo sinoči, danes pa se je predsednik vlade skupaj z gospodarskim ministrom Zagožnom mudil na delovnem obisku v občinah Majšperk in Ptuj. Sestal se je z vodilnimi gospodarstveniki in župani tega območja. Govorili so predvsem o težavah v gospodarstvu. Za govorniškim odrom se je med prvimi pojavil tudi nekdanji veleposlanik v Parizu in nekdanji minister Andrej Capuder. Z Bajukom in somišljeniki naj bi v pariških nočeh svojega službovanja prijateljevali ter snovali uresničitev političnih upov. Po njegovih besedah ima nova stranka pred seboj naporen mesec. Volilnih enot v Sloveniji je 88, torej morajo ustanoviti vsaj toliko občinskih odborov in njihovih predsednikov. Vsekakor pa so prve ocene volilnega rezultata precej optimistične.

FIFA potrdila mednarodni koledar
05. 08. 2000 19.54
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je na kongresu v Zürichu potrdila mednarodni koledar tekmovanj, ki bo stopil v veljavo leta 2002. Novi koledar dovoljuje posameznim državnim prvenstvom, da tekmovanja izpeljejo, kadar želijo, ne smejo pa se križati z 12 datumi, rezerviranimi za mednarodna srečanja.