nujno
Preštevanje glasovnic ustavljeno
10. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče ZDA je s petimi glasovi proti in štirim za uslišalo pritožbo odvetnikov republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega in zaustavilo ročno preštevanje okrog 45.000 spornih glasovnic. Vrhovno sodišče Floride je sinoči presenetilo vse, ki jih zanima povolilni zaplet na Floridi in ukazalo preštevanje vseh spornih glasovnic v vseh 64 floridskih volilnih okrožjih, s čimer je demokratskemu predsedniškemu kandidatu Alu Goru ohranilo upe na morebitno zmago v predsedniški tekmi. Bushevi odvetniki so takoj nato odbrzeli do zveznih vrhovnih sodnikov v Washingtonu in zahtevali zaustavitev preštevanja, kar se je tudi zgodilo.
Obnovljena dvorana že skoraj nared
08. 12. 2000 00.00
Prenovljena parlamentarna dvorana je v veliki meri že pripravljena za sprejem poslancev. Kot je med današnjim ogledom novinarjem pojasnila generalna sekretarka DZ Jožica Velišček, je bil tehnični pregled velike dvorane in obeh preddverij opravljen 5. decembra, po odpravi še nekaterih manjših pomanjkljivosti in dokončni montaži nekaterih delov telekomunikacijske opreme pa se bo DZ izdalo tudi uporabno dovoljenje. Predvidoma naj bi bila otvoritev 22. ali 23. decembra, tako da se bo državni zbor prvič v prenovljeni dvorani sešel na slavnostni seji ob dnevu samostojnosti oziroma deseti obletnici plebiscita.
Moratinos na srečanju z Arafatom
07. 12. 2000 00.00
Evropska unija si po besedah njenega odposlanca za Bližnji vzhod Miguela Moratinosa intenzivno prizadeva, da bi Izraelci in Palestinci znova sedli za pogajalsko mizo. Moratinos je po srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Gazi dejal, da skuša EU odpraviti ovire, da bi med stranema lahko znova vzpostavili zaupanje in obnovili mirovna pogajanja.
Izredna seja MOL
03. 12. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik je za jutri sklicala izredno sejo mestnega sveta ljubljanske mestne občine. Na dnevnem redu slednje bo le ena točka, in sicer nujno potrebni odlok o poimenovanju ulic.
Dimovski ob prazniku invalidov
02. 12. 2000 00.00
Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski ob jutrišnjem evropskem dnevu invalidov čestita vsem slovenskim invalidom in jih vabi k skupnemu razreševanju odprtih vprašanj. Letošnji 3. december, ki je posvečen predvsem vprašanju nediskriminacije na področju zaposlovanja invalidov, kar je tudi v Sloveniji velik problem, je za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve še posebej obvezujoč, je prepričan Dimovski. V minister ob tej priložnosti v sporočilu za javnost tudi napoveduje, da bo ministrstvo v sodelovanju z invalidi pripravilo nov zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, ki bo upošteval mednarodno sprejete usmeritve in načela dobre prakse ter izkušnje, ki jih na tem področju v Sloveniji ni malo.
Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo
01. 12. 2000 00.00
Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.
Koštunica povabil Rugovo k dialogu
25. 11. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je pisal voditelju kosovskih Albancev Ibrahimu Rugovi in ga pozval k dialogu o rešitvi kosovskega vprašanja.
Razvojne priložnosti Savinjske doline
14. 11. 2000 00.00
Člani Kluba podjetnikov Zlatorog Celje so na včerajšnjem srečanju poudarili, da mora biti regionalni razvojni program za savinjsko statistično regijo sprejet do junija prihodnje leto. Regionalna razvojna agencija je namreč že naročila njegovo izdelavo, predlog programa pa je celjskim podjetnikom sinoči predstavil direktor Centra za mednarodno konkurenčnost Vlado Dimovski. Dimovski je poudaril, da so v programu, ki je izrazito teoretično naravnan, ugotovili, da je nujno potrebna harmonizacija celjske regije z osrednjeslovensko regijo. Harmonizacija pa je potrebna tudi znotraj same savinjske regije, saj je ta precej raznolika.
Slovenija zamuja s prevajanjem
12. 11. 2000 00.00
Slovenija je v nacionalni uradni jezik prevedla tri od desetih temeljnih pogodb Evropske unije, ki skupaj s pravno zavezujočimi mednarodnimi sporazumi tvorijo primarno zakonodajo EU, in 23.600 strani sekundarne zakonodaje, torej direktiv in regulativov.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
Slovenski Unicef prejel zahvalo
12. 11. 2000 00.00
Slovenski odbor za Unicef je prejel zahvalno pismo Unicefovega urada v Moskvi, ker se je v marcu letos pridružil pozivu Združenih narodov v akciji zbiranja sredstev za nujno pomoč čečenskim otrokom, pregnanim v sosednje države in pokrajine ter tistim, ki so ostali v Čečeniji. Urad se posebej zahvaljuje tudi vsem posameznim donatorjem, ki so prek Slovenskega odbora prispevali pomoč. Za nujno pomoč Čečeniji so donatorji na račun Slovenskega odbora za Unicef nakazali 24 milijonov tolarjev. S temi sredstvi so pripomogli k izvajanju izobraževanja za 10.000 razseljenih otrok v posebej za šolo pripravljenih zimskih šotorih. V Ingušetiji in Dagestanu je Unicef otroke oskrbel s potrebno opremo za učenje in tudi s pripomočki za rekreacijo. Poleg tega Unicef oskrbuje begunce in prebivalce Čečenije s pitno vodo, s sredstvi za higieno, zdravili in drugimi sredstvi za ustrezno zdravstveno oskrbo.
V ZRJ prispel prvi del nujne pomoči EU
11. 11. 2000 00.00
V ZRJ je danes prispela prva pošiljka 460 ton kurilnega olja in mazuta v okviru nujne pomoči Evropske unije. Kot je poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP, je prek Bosne in Hercegovine v ZRJ prispel konvoj 20 cistern. Gorivo bodo namenili za ogrevanje srbskih mest Niš, Pirot, Sombor, Subotica in Novi Sad.
Nova revija za terensko biologijo
10. 11. 2000 00.00
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je predstavila svojo novo revijo za terensko biologijo Natura Sloveniae. V njej so objavljeni izsledki raziskovalnih taborov študentov biologije, revija pa je odprta tudi za vse rezultate terenskih opazovanj, individualnih, seminarskih in diplomskih nalog študentov. S tem nudi študentom priložnost za pridobivanje prvih izkušenj pri pisanju strokovnih člankov. Rdeča nit prispevkov so floristični in favnistični popisi obravnavanih območij ter naravovarstveni status nekaterih zabeleženih vrst s predlogi za uvrstitev v Rdeči seznam Republike Slovenije. Slovenija kot eno od območij z največjo biotsko pestrostjo v Evropi in država, ki se vključuje v evropske integracijske procese, nujno potrebuje bazične floristične in favnistične raziskave. Le poznavanje vseh v Sloveniji živečih vrst rastlin in živali, njihove razširjenosti in povezovanje v združbe ter stopnje ogroženosti bo omogočilo argumentirano nastopanje stroke v aplikativnih projektih, kot so presoje vplivov na okolje, prostorsko planiranje in podobno, menijo ustvarjalci revije.
Robbie Williams bi daroval kostni mozeg
03. 11. 2000 00.00
Britanski pevec Robbie Williams je pripravljen darovati kostni mozeg oboževalki, ki ima levkemijo. Kot je pisal britanski časnik Times, je pismo 23-letne oboževalke Johanne MacVicar, ki je pevcu zaupala, da za preživetje nujno potrebuje kostni mozeg, na Williamsa naredilo zelo velik vtis. MacVicarjeva je v pismu še pojasnila, da je za presaditev najprimernejši kostni mozeg mladih moških, ki pa ga primanjkuje. Pevec je o pismu razmislil in oboževalki sporočil, da je pripravljen darovati svoj kostni mozeg. Dejal je, da mora še preveriti, ali je presaditev njegovega kostnega mozga sploh možna, je pisal Times. Poleg tega je Williams pozval svoje oboževalce, naj se vpišejo v register darovalcev kostnega mozga.
Sindikat o zamenjavi direktorja
02. 11. 2000 00.00
Na izredni seji sta se sestala svet delavcev in sindikat Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH), ki sta obravnavala nastali položaj po vladni zamenjavi prejšnji četrtek direktorja rudnika in štirih članov nadzornega sveta. Predsednik sveta delavcev Henrik Bajda in predsednik sindikata RTH Iztok Cilenšek sta na novinarski konferenci povedala, da tako sindikat kot tudi svet delavcev ne odobravata zamenjave direktorja in ocenjujeta, da je ta v nasprotju s statutom družbe, saj bi skladno z njim o zamenjavi direktorja RTH moral najprej odločati nadzorni svet. Sicer so v rudniku sklepe vlade prejeli šele danes.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
Z resolucijo sklenjen kongres o cestah
27. 10. 2000 00.00
Na Bledu se je danes s sprejemom sklepne resolucije sklenil 5. slovenski kongres o cestah in prometu. O pomenu tridnevnega kongresa govorita tudi podatka, da se ga je udeležilo približno 700 ljudi in da so v t.i. sedmih tematskih sklopih razpravljali o 95 vnaprej pripravljenih referatih.
Žirinovski za zakon o poligamiji
26. 10. 2000 00.00
Ruski politik Vladimir Žirinovski si prizadeva za zaustavitev postopnega upadanja števila ruskega prebivalstva, zato je kot namestnik predsednika ruskega parlamenta predlagal sprejem osnutka zakona, ki dovoljuje mnogoženstvo in ženskam, mlajšim od 42 let, prepoveduje potovanje. Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je predlog zavrnila. Žirinovski je še predlagal, da bi moški, ki želijo skleniti zakon z več ženskami, pred sklenitvijo takšnega zakona nujno morali opraviti preizkus plodnosti pri zdravniku. Matere nezakonskih otrok bi v skladu s predlaganim zakonom lahko določile moškega, ki bi moral kot oče plačevati preživnino za otroke, država pa bi ženam zaposlenih v ruski vojski morala plačati letno dve vožnji do kraja, kjer je zaposlen njihov mož. Statistika kaže, da v Rusiji na enega rojenega umreta dva otroka. Ruski predsednik Vladimir Putin je padec natalitete označil kot enega najbolj perečih problemov v Rusiji. V kavkaški republiki Ingušetiji, kjer je večina prebivalcev muslimanov, je predsednik države poligamijo dovolil lani, Moskva pa je to odločitev ostro kritizirala.
Pogovori o varnosti končani
26. 10. 2000 00.00
V Gazi so se danes po dveh urah končali pogovori med predstavniki izraelske vojske in palestinskih varnostnih organov, na katerih naj bi govorili predvsem o načinih, kako zmanjšati napetosti v regiji. O vsebini pogovorov še ni nič znanega. Izraelska vojska pa je sicer napovedala, da naj bi se še danes s palestinskimi kolegi ločeno sestala izraelska poveljnika Jom Tov Samia in Jicak Eitan. Iz Gaze medtem poročajo, da je bil v samomorilskem napadu ubit palestinski napadalec.
Novi slovenski mesečnik Connect
24. 10. 2000 00.00
Založba Motomedia je na današnji novinarski konferenci predstavila nov slovenski mesečnik Connect, t.i. revijo za digitalno prihodnost. Revija Connect, ki bo slovenska izdaja istoimenske zelo uspešne nemške revije, ki med drugim izhaja tudi v Španiji, Grčiji in na Portugalskem, se bo osredotočala na področje računalništva, telekomunikacij in interneta ter občasno tudi na ostala področja, ki jih je ustvarila informacijska tehnologija. Odgovorni urednik več kot stostranskega Connecta Dušan Lukič je povedal, da revija združuje področja, ki so med seboj tesno povezana, a jih doslej v Sloveniji noben medij ni povsem pokrival. Prav zato in ker se informacijska tehnologija hitro razvija, je bila tudi na slovenskem trgu nujno potrebna revija, ki celovito pokriva področje najbolj razširjenih dosežkov informacijskih tehnologij. Po besedah glavnega urednika edicij založbe Motomedia Boštjana Jevška je "Connect namenjen tako poznavalcem sodobnih tehnologij kot tudi začetnikom na tem področju." Tudi slovenska izdaja Connecta ima, podobno kot izdaje v drugih državah, dostop do dobro opremljenega testnega laboratorija za izdelke z omenjenih področij v Nemčiji, tako da njihovi testi, nasveti in ocene slonijo na dejansko izmerjenih rezultatih. Založba Motomedia, katere 10-odstotni delež ima v lasti nemška založniška skupina Motor Presse International, poleg omenjene revije izdaja tudi štirinajstdnevnik Avto magazin, mesečnik Grand Prix in revijo Grif.
Minnesota in Florida brez zadetka
23. 10. 2000 00.00
V severnoameriški hokejski ligi NHL so se včeraj tri od štirih tekem končale po podaljšku, kljub temu pa sta se ekipi Minnesote Wild in Floride Panthers razšli brez zadetkov, kar je prvi rezultat 0:0 v NHL po letošnjem aprilu.
Andreja Klepač evropska igralka leta
22. 10. 2000 00.00
Mlada slovenska teniška igralka Andreja Klepač (TK Radenska Triglav) je osvojila lovoriko najboljše igralke leta 2000 v kategoriji do 14 let. Zato bo predstavnik Teniške zveze Slovenije na sklepnem zasedanju Evropske teniške federacije, ki je vsako leto v Baslu, prejel odličje "ETA player of the year" za leto 2000, kar je veliko priznanje tudi za ves slovenski tenis. Do sedaj so ta naslov osvajale tudi igralke, ki so danes v svetovnem vrhu, saj je leta 1992 lovoriko osvojila Švicarka Martina Hingis, leta 1994 Rusinja Ana Kurnikova, leta 1995 pa slovenski igralki Tina Pisnik in Katarina Srebotnik.
Danes vaja Predori 2000
21. 10. 2000 00.00
Reševanje v predoru v primeru težke prometne nesreče z večjim številom ponesrečenih je osnovni namen vaje Predori 2000, ki jo danes na Ljubelju pripravljata Uprava za obrambo Kranj in Uprava RS za zaščito in reševanje ministrstva za obrambo.
Evropska konferenca Humor in zdravje
21. 10. 2000 00.00
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije organizira drugo evropsko konferenco z naslovom Humor in zdravje, ki bo potekala od 16. do 18. novembra na Bledu, so sporočili organizatorji.
Nobelov nagrajenec za literaturo tudi slika
20. 10. 2000 00.00
Letošnji nagrajenec za literaturo, v Parizu živeči kitajski pisatelj Gao Xingjian, ki poleg pisanja zelo rad tudi slika, se boji, da bo pozornost, ki mu jo v zadnjih dneh posvečajo mediji, zmotila njegov mir.
Plinarna Maribor proslavila 130-letnico
20. 10. 2000 00.00
Plinarna Maribor, ki ima 130 kilometrov plinovodnega omrežja in 17 merno redukcijskih postaj, oskrbuje s plinom več kot 24.000 porabnikov, poleg tega pa oskrbuje še preko 100.000 potrošnikov z utekočinjenim naftnim plinom v jeklenkah ter okoli 3.000 porabnikov s plinom iz rezervoarjev, je na današnji slovesnosti ob 130-letnici Plinarne Maribor dejal njen direktor Boris Grapulin. Na slovesnosti, na kateri so se zbrali številni poslovni partnerji, sta Plinarni Maribor za uspešno poslovanje čestitala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar in mariborski župan Boris Sovič, ki je med drugim opozoril tudi na pomemben prispevek mariborske plinarne k zmanjševanju onesnaženosti zraka v mestu. Ob visokem jubileju plinarne je Sovič direktorju Borisu Grapulinu izročil pečat mestne občine Maribor.
Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.
Regionalizacija Slovenije je nujna
18. 10. 2000 00.00
Za regionalizacijo Slovenije obstajajo geografski, gospodarski, zgodovinski, upravni in politični razlogi - za to pa je nujno spremeniti 143. člen veljavne ustave, je v svojem poročilu ugotovila skupina strokovnjakov za regionalizacijo na čelu z Janezom Šmidovnikom. Ta je predsedniku državnega zbora ter njegove komisije za ustavne spremembe Janezu Podobniku danes v parlamentarni zgradbi tudi slovesno izročil že omenjeni akt. Poročilo skupine, ki je v iztekajočem se mandatu delovala pri ustavni komisiji, se nanaša na predlog skupine 33 poslancev sedanjega parlamentarnega sklica za črtanje sporne ustavne odločbe, ki obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja in s tem po mnenju mnogih zavira nujno potrebno oblikovanje druge ravni lokalne samouprave oziroma členitev države na pokrajine.