nujno

Plinarna Maribor proslavila 130-letnico
20. 10. 2000 00.00
Plinarna Maribor, ki ima 130 kilometrov plinovodnega omrežja in 17 merno redukcijskih postaj, oskrbuje s plinom več kot 24.000 porabnikov, poleg tega pa oskrbuje še preko 100.000 potrošnikov z utekočinjenim naftnim plinom v jeklenkah ter okoli 3.000 porabnikov s plinom iz rezervoarjev, je na današnji slovesnosti ob 130-letnici Plinarne Maribor dejal njen direktor Boris Grapulin. Na slovesnosti, na kateri so se zbrali številni poslovni partnerji, sta Plinarni Maribor za uspešno poslovanje čestitala podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar in mariborski župan Boris Sovič, ki je med drugim opozoril tudi na pomemben prispevek mariborske plinarne k zmanjševanju onesnaženosti zraka v mestu. Ob visokem jubileju plinarne je Sovič direktorju Borisu Grapulinu izročil pečat mestne občine Maribor.

Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.

'Cona brez mučenja' v Ljubljani
18. 10. 2000 00.00
Amnesty International je začela štirinajstmesečno svetovno kampanjo proti mučenju, ki se ji je pridružila tudi Amnesty International Slovenije (AIS). V Sloveniji se je kampanja začela s simboličnim ovitjem Centra za odstranjevanje tujcev v trak "cona brez mučenja", kampanji s sloganom Naredite korak za svet brez mučenja pa se je pridružil tudi minister za notranje zadeve Peter Jambrek. Minister je podpisal listino, s katero se je zavezal, da bo Slovenija postala območje brez mučenja, kaznovanja in drugih oblik nečloveškega ali ponižujočega ravnanja do ljudi.

Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.

Regionalizacija Slovenije je nujna
18. 10. 2000 00.00
Za regionalizacijo Slovenije obstajajo geografski, gospodarski, zgodovinski, upravni in politični razlogi - za to pa je nujno spremeniti 143. člen veljavne ustave, je v svojem poročilu ugotovila skupina strokovnjakov za regionalizacijo na čelu z Janezom Šmidovnikom. Ta je predsedniku državnega zbora ter njegove komisije za ustavne spremembe Janezu Podobniku danes v parlamentarni zgradbi tudi slovesno izročil že omenjeni akt. Poročilo skupine, ki je v iztekajočem se mandatu delovala pri ustavni komisiji, se nanaša na predlog skupine 33 poslancev sedanjega parlamentarnega sklica za črtanje sporne ustavne odločbe, ki obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja in s tem po mnenju mnogih zavira nujno potrebno oblikovanje druge ravni lokalne samouprave oziroma členitev države na pokrajine.

Beograjski nadškof o razmerah v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Beograjski nadškof koadjutor Stanislav Hočevar se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, je nadškof ob tem še posebej izrazil zadovoljstvo, da sta se slovenski premier Andrej Bajuk in zunanji minister Lojze Peterle z njim izčrpno pogovorila o novonastalih razmerah v ZRJ ter možnih poteh sodelovanja.

ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.

Vlada je ravnala odgovorno
13. 10. 2000 00.00
S tem, ko je razrešila direktorja Davčne uprave RS Stojana Grilja, je vlada po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Romane Logar ravnala nadvse odgovorno, saj je s tem vzpostavila pogoje za začetek urejanja nepravilnosti v tem upravnem organu.

EU pripravljena na ukinjanje sankcij
09. 10. 2000 00.00
Zunanji ministri Evropske unije bodo danes na zasedanju v Luxembourgu po pričakovanjih sprejeli odločitev o ukinitvi sankcij proti ZRJ. V prvi vrsti sta pričakovani dokončna ukinitev embarga na letalske povezave z Beogradom in ukinitev embarga na prodajo nafte, medtem ko je odpravljanje finančnih sankcij in prepovedi izdajanja vizumov nekoliko bolj zapleteno vprašanje. Kot opozarjajo uradniki Evropske komisije, je treba najti učinkovito rešitev, da se z ukinitvijo teh ukrepov ne bi okoristili pristaši prejšnjega režima Slobodana Miloševića. V Luxembourgu bo petnajsterica nedvomno potrdila tudi obljube o finančni pomoči ZRJ. Med prvimi konkretnejšimi ukrepi v tej smeri je predlog Evropske komisije, naj unija za nujno pomoč ZRJ "v najkrajšem možnem času" nameni 240 milijonov evrov.

Japonska razstava Zen: Hamano in RYU
09. 10. 2000 00.00
Razstavni projekt Mednarodnega grafičnega likovnega centra v okviru tedna japonske kulture Zen: Hamano in RYU bo od jutri od 10. ure, ko se bodo odprla vrata MGLC-ja, na ogled tudi širši javnosti. Razstavo pripravlja skupina japonskih umetnikov RYU pod vodstvom Tošihira Hamana. Umetnik se je v svojem pozdravnem pismu opravičil, ker se zaradi slabega zdravja ni mogel udeležiti odprtja. Med drugim je poudaril, da je bila Ljubljana prvo mesto, s katerim se je sploh začelo mednarodno sodelovanje skupine RYU, od tega je letos minilo že dvajset let. V posebno čast njemu in njegovi skupini RYU pa je nedeljski obisk razstave princese Sajako. V sodobni družbi mora ustvarjalec zbrati svojo ustvarjalno moč in vitalnost, in boreč se s strukturami družbe in ustaljenimi načini življenja, ki obdajajo umetnost, presegati zidove med državami in jeziki ter stremeti za vzajemnim razumevanjem in spoštovanjem. V 21. stoletju bo umetnost nujno nastajala iz korenin religioznega in filozofskega, poudarja Tošihiro Hamano.

Deveta obletnica denarne osamosvojitve Slovenije
08. 10. 2000 00.00
Osmega oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Devetletno obdobje je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so zvrstile v tem obdobju -privatizacija, sanacija bank, kot tudi kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala -, na splošno zadovoljna.

Slovenija si želi vzpostaviti stike z ZRJ
06. 10. 2000 00.00
Slovenska vlada je na današnjem nadaljevanju seje govorila o razmerah v Jugoslaviji. Minister Peterle je vlado seznanil z aktivnostmi naše diplomacije, vlada pa je podprla predlog, da skuša Slovenija z Jugoslavijo čimprej vzpostaviti diplomatske odnose.

Brejc o sistemu plač
04. 10. 2000 00.00
Minister za delo, družino in socialne zadeve Miha Brejc je po sestanku vladne skupine za pogajanja s sindikati negospodarstva poudaril, da je na sistemski ravni nujno potrebno urediti sistem plač v javnem sektorju za primerljive skupine, saj bo le tako možno rešiti nesorazmerja, ki se pojavljajo pri plačah v javnem sektorju.

Unicef za otroke v Sloveniji
01. 10. 2000 00.00
Slovenski odbor za Unicef je zaradi uspešnega dela od Unicefa ponovno dobil dovoljenje, da del neprodanih zalog barvank, sestavljank, pisemskih kompletov in spominskih knjig v skupni vrednosti treh milijonov tolarjev podari otrokom v Sloveniji. Unicefovih izdelkov so se razveselili otroci v Pediatrični kliniki v Ljubljani, Centru Dolfke Boštjančič, Bolnišnični šoli v Slovenj Gradcu, VIZ Veržeju, Splošni bolnišnici Stara gora, Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, Vrtcu Ljubljana Center in v enajstih osnovnih šolah, ki so se najbolj dejavno vključile v program Unicefovih delavnic, so sporočili iz Slovenskega odbora za Unicef.

Končani sedmi dnevi slovenske uprave
30. 09. 2000 00.00
V Portorožu so se končali sedmi dnevi slovenske uprave. Temi letošnjega posveta sta bili Spremembe v sistemu javnih uslužbencev ter Raba in urejanje prostora v slovenskih občinah. V sklepnem delu strokovnega simpozija zaposlenih v javni in poslovni upravi so prišli do sklepa, da je potrebna reforma uslužbeniškega sistema s spremembami zakona o javnih uslužbencih ob hkratni spremembi sistema plač in da je nujno potrebna analiza obstoječega stanja plač. Državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Gregor Virant je predstavil optimistični razvoj dogodkov, da bi hkrati oblikovali tako zakon o javnih uslužbencih kot celovit zakon, ki bi urejal plače v javnem sektorju. Vendar bi bile tudi manj optimistične rešitve še ugodne, tudi če bi plačno reformo izvajali s spremembami sistema plač v elementih zakona, meni Virant. Na lokalni ravni pa bi z decentralizacijo bile pristojnosti razdeljene na različne ravni oblasti, tudi na občine, kjer je nujno izboljšanje kakovosti in učinkovitosti lokalnih javnih služb.

Začeli so se Slovenski kemijski dnevi
28. 09. 2000 00.00
V Mariboru so se danes začeli Slovenski kemijski dnevi, na katerih se je zbralo okoli 340 strokovnjakov iz ljubljanske in mariborske univerze, raziskovalnih inštitutov ter gospodarstva. Na osrednjem strokovnem srečanju slovenskih kemikov, ki ga je pod okriljem Slovenskega kemijskega društva pripravila Fakulteta za kemijo in kemijsko tehlologijo iz Maribora v sodelovanju z ljubljansko fakulteto in inštituti, bo danes in jutri svoje referate predstavilo 170 udeležencev. Po besedah predsednika organizacijskega odbora srečanja prof. dr. Petra Glaviča bodo udeleženci Slovenskih kemijskih dnevov, na katerih sodelujejo tudi številni strokovnjaki iz tujine, obravnavali strokovna vprašanja v osmih skupinah, poudarek pa bodo dali prenosu dognanj in rešitev iz znanstveno-raziskovalnega dela v proizvodnjo. Organizatorji Slovenskih kemijskih dnevov so predstavili tudi sinočnji posvet o viziji in strategiji razvoja kemijske industrije v Sloveniji. Po besedah dr. Glaviča je kemijska, farmacevtska in polimerska industrija paradni konj slovenskega gospodarstva, nadpovprečno pa so uspešne tudi druge procesne industrije, med njimi proizvodnja pijač, celuloze in papirja, nekovin in naftnih derivatov. Kljub temu da so kemijska podjetja po dodani vrednosti na zaposlenega v vrhu slovenskega gospodarstva, pa še vedno občutno zaostajajo za uspešnostjo poslovanja kemijske industrije v najbolj razvitih državah Evropske unije, kjer država in kemijska podjetja namenjajo znatno več sredstev za raziskovalno-razvojno delo. Po mnenju strokovnjakov bo treba zato tudi v Sloveniji začeti vlagati v razvojno-raziskovalno delo na področju kemije najmanj 10 do 15 odstotkov prihodka, v naslednjih petih letih pa bo treba prenoviti tri četrtine obstoječih programov. Nujno je tudi stalno izobraževanje zaposlenih ter strateško povezovanje podjetij z domačimi in tujimi partnerji. V okviru Slovenskih kemijskih dnevov je dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Maribora prof. dr. Valter Doleček pripravil sprejem za najbolj uspešne diplomante, ki so za svoje dosežke pri vključevanju v znanstveno-raziskovalno delo prejeli nagrade Sklada Henkel Slovenija. Zlati prstan in denarno nagrado so letos prejeli Amra Perva, Tatjana Čoh in magister Gorazd Sobočan. Kot je dejal dr. Doleček, njihovi dosežki kažejo na to, kako kakovostno je kemijsko izobraževanje v Sloveniji in kakšne možnosti imajo študentje za vključevanje v znanstveno-raziskovalno delo.

Pomisleki o humanitarnih intervencijah
28. 09. 2000 00.00
V Generalni skupščini ZN so razpravljalil o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer so se mnenja najbolj lomila glede Annanovega predloga, da bi bilo treba razmisliti o humanitarnih intervencijah, kot načinu preprečevanja humanitarnih katastrof, podobnih tistim v Ruandi, Vzhodnem Timorju in Srebrenici. Razpravljalci, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik v ZN Ernest Petrič, so glede tega vprašanja izrekli tako različna mnenja, da je do kompromisa verjetno še daleč.

Za manjše davke na goriva
26. 09. 2000 00.00
Na rednem letnem srečanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo predsedniki vlad, finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 182 držav, so včeraj med drugim govorili tudi visokih cenah nafte.

Na mejah s Slovenijo ni železne zavese
23. 09. 2000 00.00
Pomočnik hrvaškega notranjega ministra za področje policije Vladimir Faber je v današnji izdaji zagrebškega Vjesnika odločno zanikal poročanje nekaterih hrvaških medijev, da slovenske obmejne oblasti od 1. septembra dalje na meji s Hrvaško izvajajo določila schengenskega sporazuma. Ob tem je poudaril, da za hrvaške državljane od 1. septembra ne veljajo nobeni posebni ukrepi in da v Slovenijo še vedno lahko vstopajo z osebnimi izkaznicami.

Pacino vesel, ker ni spremenil imena
14. 09. 2000 00.00
Osemkratni nominiranec za oskarja in enkratni dobitnik zlatega kipca za vlogo

SDS bo vložila predlog zakona
13. 09. 2000 00.00
Skupina poslancev SDS s prvopodpisanim Miroslavom Lucijem bo popoldne v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o zagotavljanju sredstev za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja na območjih s posebnimi razvojnimi problemi na področjih Haloz, Dravskega in Ptujskega polja ter Slovenskih goric.

Prvi skupni tabor SLS+SKD
10. 09. 2000 00.00
Na

Presenečenja na taboru SLS+SKD
10. 09. 2000 00.00
Na mariborskem snežnem stadionu je potekal 1. tabor združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Dober mesec pred volitvami so

Pošta Slovenije z izgubo
07. 09. 2000 00.00
Kljub temu da je Pošta Slovenije v prvem polletju letos opravila blizu 279 milijonov storitev, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je prvo polovico leta končala z 215 milijoni tolarjev izgube, kar je v prvi vrsti posledica prenizkih cen pisemskih storitev, ki sodijo med storitve obvezne gospodarske javne službe. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica pošte Marija Ribič, si bodo v podjetju z izvajanjem različnih ukrepov prizadevali, da bi kljub planirani izgubi v višini 525 milijonov tolarjev poslovno leto končali z dobičkom.

Kučan poudaril pomen znanja
07. 09. 2000 00.00
Okrogle mize o izzivih 21. stoletja, ki ji je predsedoval predsednik singapurske vlade Goh Chok Toh, se je za zaprtimi vrati udeležila prva skupina 40 voditeljev držav, med njimi tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Sodelujoči so svoja stališča izražali brez vnaprej pripravljenih govorov, pri čemer je Kučan po lastnih besedah poudaril pomen znanja v sedanjih procesih globalizacije.

Primorci o pomenu železniške infrastrukture
01. 09. 2000 00.00
Luka Koper in Slovenske železnice (SŽ) sta danes predstavili pomen gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Prva moža družb, Bruno Korelič in Igor Zajec, sta prepričana, da je omenjena železniška povezava del nacionalnega programa razvoja slovenske železniške strukture.

Letošnja inflacija nad pričakovano
01. 09. 2000 00.00
Slovensko gospodarstvo cveti. Med cvetjem pa je vseeno videti nekatere zaskrbljujoče bolne bilke. Vsaj ena je nestabilen letošnji proračun, druga pa gotovo letošnja inflacija, ki je junija skoraj prebila deset odstotkov. Cene sicer sedaj padajo, vendar glede na avgustovsko 0,3 odstotno inflacijo, obeti niso ravno najboljši.

Posvet o vinogradniško-vinskem turizmu
01. 09. 2000 00.00
V

Šturm zanika očitke
26. 08. 2000 00.00
Do včeraj je morala nacionalna komisija za uvajanje in spremljanje prenove šolstva ministru Šturmu predati poročilo o svojem delu. Komisija je poročilo, dolgo kar šesto strani predala, čeprav se njeni člani sprašujejo, zakaj Šturm od njih sploh zahteva poročilo o delu, ki ga, po ministrovem mnenju, ne bi smeli opravljati. Ker je minister javno izjavil, da komisija ni naredila tega, za kar je bila plačana in da njihovo delo ni kakovostno, predvsem pa zato, ker je ocenjeval delo oziroma poročilo, ki ga sploh še ni videl, predsednik komisije Janez Justin meni, da bi moral Šturm odstopiti.

Dirigent Claudio Abbado po operaciji počiva
17. 08. 2000 00.00
Italijanski dirigent Claudio Abbado ne bo dirigiral berlinskim filharmonikom na evropski turneji med 25. avgustom in 2. septembrom, ker mora po operaciji nekaj časa počivati. 67-letnega Abbada bo na turneji, med katero bodo gostovali v Salzburgu, Londonu in Luzernu, zamenjal nizozemski dirigent Bernhard Haitink. Abbado je moral 7. julija med počitnicami na Sardiniji na nujno operacijo. Naslednik znanega avstrijskega dirigenta Herberta von Karajana se že bolje počuti in bo 6. septembra spet prevzel taktirko.