obdobja

Uspešno poslovanje Petrola

29. 08. 1999 16.40

Prvih šest mesecev letošnjega poslovnega leta je Slovenska naftna družba Petrol sklenila s 45 milijardami čistih prihodkov, kar je realno 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Ustvarjeni čisti dobiček v višini 1,4 milijarde tolarjev je za dobro petino višji od primerljivega lanskega obdobja, donosnost kapitala na letni ravni pa se je tako povišala na 5,6 odstotka. Takšen dobiček je posledica količinske prodaje proizvodov iz nafte, ki je bila v letošnjem prvem polletju večja od primerljivega lanskega obdobja, presežen pa je bil tudi plan tekočega leta. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je družba Petrol opazno povečala tudi obseg prodaje ostalega trgovskega blaga, sočasno pa so k pozitivnemu rezultatu pripomogle še domače prodajne cene goriv brez dajatev, ki so v prvem tromesečju gibanjem cen na svetovnem trgu sledile, so sporočili iz Petrola.

Pogajanja z EU o okolju

15. 08. 1999 10.50

Slovenija ne želi predolgih prehodnih obdobij, zato se ne bojimo, da bi Evropska unija morebiti zavrnila predlagana prehodna obdobja. Želimo pa si, da bi s pogajanji dosegli krajša prehodna obdobja z večjo finančno pomočjo iz evropskih skladov, je za STA povedal Marko Slokar, državni sekretar za okolje in vodja delovne skupine za pripravo pogajalskih izhodišč za omenjeno področje.

Začenja se radovljiški festival stare glasbe

14. 08. 1999 09.23

Na 17. festivalu Radovljica, ki se začenja drevi, bo do 25. avgusta mogoče obiskati skupno deset koncertov vrhunskih domačih in tujih umetnikov in zasedb. Umetniški vodja Tjaša Krajnc je izbrala po vokalni in instrumentalni plati uravnotežen spored, ki vključuje dela, nastala v časovnem razponu več kot desetih stoletij. Razen vztrajanja pri vrhunski umetniški ravni izvedb je posebnost radovljiškega festivalskega programa še vključevanje skladb sodobnih skladateljev, ki so jih ti napisali za stare instrumente.

V Firencah obsežna razstava zgodnjih Michelangelovih del

12. 08. 1999 14.04

V Firencah bo od 18. septembra do 9. januarja na obsežni razstavi v hiši Buonarrotti in palači Vecchio prvič na ogled celotna zbirka zgodnjih del renesančnega genija Michelangela Buonarrottija (1475-1564). Razstava bo ponudila pregled umetnikovega ustvarjanja iz zgodnjega florentinskega in rimskega obdobja. Umetnine, ki bodo na ogled, bodo v Firence prišle iz muzejev in galerij z vsega sveta. Med razstavljenimi primerki bodo tudi Madona iz Manchestra iz londonske Narodne galerije, marmornati kipi Mladi strelci iz New Yorka ter več skulptur iz Siene in Bologne. Michelangelo, italijanski kipar, slikar, stavbar in pesnik, je pokazal pot iz renesanse v barok. Med njegovimi najbolj znanimi deli so kipi Pieta, David in Mojzes, freske v Sikstinski kapeli v Rimu ter kupola v rimski baziliki Sv. Petra.

Razstava fotografov slavnih osebnosti v Los Angelesu

08. 08. 1999 11.42

V Centru Getty v Los Angelesu bo do 10. oktobra na ogled skupna razstava fotografij slavnih osebnosti pariškega fotografa Nadarja, ki je ustvarjal v prejšnjem stoletju, in sodobnika, Newyorčana Andyja Warhola. Prvi je fotografiral slavne osebnosti v francoski prestolnici v 19. stoletju, drugi pa se je s tem ukvarjal v tem stoletju.

Iskanje trupel izpod razbitin vagonov se nadaljuje

03. 08. 1999 20.38

Veliki žerjavi in več sto reševalcev, opremljenih z varilnimi gorilniki, je danes skušalo priti do kakih 200 oseb, ki naj bi bile po včerajšnji železniški nesreči v Indiji še vedno ujete pod razbitinami vagonov. V tragični nesreči naj bi po dosedanjih podatkih življenje izgubilo 240 ljudi, predvidevajo pa, da je tudi preostalih 200 pogrešanih oseb mrtvih.

Slovenci s turnirja v turnir boljši

01. 08. 1999 17.17

Slovenska vaterpolska reprezentanca je na močnem mednarodnem turnirju v Pesaru zasedla zadnje, peto mesto, vendar s svojimi igrami ni razočarala. Z Italijo in Hrvaško je izgubila s 6:10, s Slovaško 8:10, z Grčijo pa 7:10.

Razstava Saveria Barbara - Svet orienta

31. 07. 1999 09.23

V Predjamskem gradu pri Postojni bodo danes ob 11. uri odprli razstavo beneškega slikarja Saveria Barbara pod naslovom Svet orienta. Odprta bo do konca avgusta.

V Pisi izkopali 15 antičnih ladij

29. 07. 1999 08.25

V Pisi so odkrili celo floto dobro ohranjenih ladij iz časa rimske antike. Arheologinja, ki nadzira izkopavanje, je povedala, da so izkopali že 15 ladij. Izkopanine predvsem zaradi dobre ohranjenosti veljajo za pravo senzacijo. Ladje so dolge 30 metrov, kar je bila v antičnem času standardna dolžina, nekatere med njimi imajo ohranjen celoten trup. Na prve najdbe na območju antičnega mestnega pristanišča so arheologi naleteli že konec lanskega leta. Takrat so govorili le o petih oziroma osmih ladjah. Po vsem doslej znanem znanstveniki predvidevajo, da so ladje v pristanišču potonile zaradi močnih neurij. Najstarejše izkopanine so iz obdobja 100 let pr. n. št., najmlajše pa iz časa cesarja Hadriana, iz 2. stoletja po Kristusu. Nekatere ladje bodo še letos razstavili v Pisi.

Po 16 letih neplačevanja stanarine dobil stanovanje

29. 07. 1999 08.24

Brezposelni Britanec, ki se je pred 16 leti vselil v enodružinsko hišo, je v skladu z zakoni postal njen lastnik, ker oblasti ves ta čas od njega niso zahtevale najemnine. Vrednost hiše iz viktorijanskega obdobja naj bi znašala kar 200.000 funtov. Kot je pred dnevi poročal časnik The Guardian, se je zdaj 38-letni Timothy Ellis leta 1983 vselil v prazno hišo. Čeprav ni plačeval niti najemnine niti komunalnih davkov, ga je skupnost mesta Lambeth pustila pri miru, ker je očitno pozabila, da je kupila viktorijansko stavbo. Sodišče pa je zdaj Ellisu dosodilo lastninsko pravico, saj ima po zakonu iz leta 1980 posameznik pravico zahtevati nepremičnino, če je v njej preživel več kot 12 let.

Septembra znova odprta moderna galerija v Saarbrueckenu

26. 07. 1999 11.44

Moderno galerijo v Saarbrueckenu, katere obnovitvena dela so stala 11,5 milijona mark, bodo z razstavo Dubuffetovih del ponovno odprli 12. septembra letos. Na razstavi, ki bo na ogled do 14. novembra, bodo razobesili 140 izposojenih del francoskega slikarja Jeana Dubuffeta (1901-1985), ki bodo zaobsegala vsa umetnikova ustvarjalna obdobja. Galerijo so zaprli maja lani, med drugimi obnovitvenimi deli pa so namestili nov prezračevalni in navlaževalni sistem za varovanje slik ter postavili novo muzejsko trgovinico.

Nemški industriji gre na bolje

20. 07. 1999 15.20

Gospodarsko obzorje nemške industrije se znova jasni, pri čemer odločilna spodbuda prihaja s strani tujega povpraševanja, je v svojem julijskem poročilu ocenila nemška Bundesbank. Izboljšav pa po drugi strani po poročanju slednje ni zapaziti na področju trga delovne sile, kjer junija opažajo celo povečanje brezposelnosti.

Vedno več gozdnih požarov v Rusiji

16. 07. 1999 14.32

Gozdni požari so letos v Rusiji zaradi izjemno vročega poletja dosegli izjemen obseg. Od začetka toplega obdobja je več kot 20.000 požarov uničilo kakih 320.000 hektarjev gozda, je poročala agencija Interfax, ki se sklicuje na predstavnike gozdnega gospodarstva.

Prenovljena stalna zbirka Božidarja Jakca

16. 07. 1999 13.45

V sklopu vrste razstav in drugih prireditev, s katerimi se Slovenija letos spominja stoletnice rojstva slikarja, grafika in pionirja slovenskega filma Božidarja Jakca (1899-1989) bodo drevi ob 19. uri v galeriji v Kostanjevici na Krki, ki nosi njegovo ime, odprli prenovljeno stalno zbirko mojstrovih del. Zbirka je nastala z Jakčevo donacijo 300 del v različnih grafičnih tehnikah in donacijama del Jožeta Gorjupa ter Toneta Kralja. Galerijo so odprli leta 1974. Dve leti zatem ji je Jakac podaril še zbirko okrog 80 svojih oljnih slik in pastelov.

Sklenjen 35. vrh Organizacije afriške enotnosti

14. 07. 1999 20.20

V Alžiru se je danes končal 35. vrh Organizacije afriške enotnosti, ki se ga je udeležilo doslej največje število predsednikov vlad in držav. Članice so v sklepni izjavi obsodile zatekanje k sili kot način reševanja sporov na afriški celini.

Višje obrestne mere za varčevanje

14. 07. 1999 18.27

Priporočilo Združenja bank Slovenije o povišanju nekaterih obrestnih mer za varčevanje je podprlo 19 izmed 25 slovenskih bank. Od 1. avgusta bo tako varčevanje nad tremi meseci donosnejše. Povišanje obrestnih mer je različno, odvisno je od obdobja vezave. Kot je povedal direktor združenja Darko Tolar za Radio Slovenija se bodo obrestne mere povišale od 0,25 do 0,50 odstotne točke.

Nova poglavja pravnega reda EU

14. 07. 1999 12.01

Parlamentarna komisija za evropske zadeve se je danes seznanila s pogajalskimi izhodišči za štiri nova poglavja pravnega reda Evropske unije - prost pretok storitev, transport, obdavčitev in okolje - ter brez predlogov za spremembe predlaga odboru za mednarodne odnose, naj na jutrišnji seji izhodišča potrdi ter s tem omogoči njihovo oddajo Bruslju do 20. julija.

Varšava za odlog nakupa zemljišč za tujce

13. 07. 1999 20.29

Poljska namerava po vstopu v EU zaprositi za prehodno obdobje za liberalizacijo nakupa kmetijskih ali industrijskih zemljišč za tujce, je danes sporočil glavni poljski pogajalec Jan Kulakowski.

Porschejevi presežki

11. 07. 1999 09.15

Nemški avtomobilski proizvajalec športnih avtomobilov Porsche bo po besedah njegovega vodstva presegel poslovne načrte, zastavljene v poslovnem letu 98/99, ki se je sklenilo 31. junija. Višji naj bi bili prihodki, prodaja in tudi dobiček. V načrtu predvideni prihodki znašajo 5,5 milijarde nemških mark in bodo po prepričanju vodstva družbe, ki pa o številkah še ni želelo govoriti, preseženi. Prav tako bo ob koncu omenjenega poslovnega obdobja višji čisti dobiček podjetja, ki je isti čas lani znašal 276,9 milijona nemških mark. Presežena bo tudi lanska prodaja v višini 40.000 vozil.

Porsche bo presegel načrte

10. 07. 1999 18.35

Nemški avtomobilski proizvajalec športnih avtomobilov Porsche bo po besedah njegovega vodstva presegel poslovne načrte, zastavljene v poslovnem letu 98/99, ki se je sklenilo 31. junija. Višji naj bi bili prihodki, prodaja in tudi dobiček, so zadovoljni predstavniki podjetja.

Dinozavri v Sloveniji

28. 06. 1999 20.53

Domneve o najdbi ostankov dinozavrov na gradbišču avtoceste pri Kozini, so danes uradno potrdili strokovnjaki znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Povedali so, da so se prvi najdeni ostanki dinozavrov na naših tleh dolge milijone let skrivali pod kraškim površjem.

Našli dinozavrove kosti

28. 06. 1999 14.17

Kosti vretenčarjev, ki so jih nedavno našli pri Kozini med gradbenimi deli na trasi avtoceste Kozina-Klanec, po prvih opravljenih raziskavah pripadajo dinozavrom iz obdobja zgornje krede pred 83 milijoni do 65 milijoni let, so potrdili na novinarski konferenci Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Uradna potrditev ruske udeležbe v enotah KFOR

26. 06. 1999 18.46

Ruski predsednik Boris Jelcin je danes podpisal odlok, s katerim je uradno odobril sodelovanje ruskih vojakov v mirovnih silah KFOR na Kosovu.

Jacquesa Cousteauja obtožujejo antisemitizma

20. 06. 1999 09.03

Založnik biografije Jacquesa Cousteauja je povedal, da je iz pisma, napisanega leta 1941, mogoče razbrati antisemitske poglede velikega pustolovca. Časnik France-Soir je minuli teden objavil odlomke tega pisma, ki ga je časopisu posredoval Bernard Violet, z razlago, da ga je Cousteau napisal svojemu najboljšemu prijatelju iz tistega obdobja.

Egipt: Arheologi našli pokopališče mumij

16. 06. 1999 12.50

Egiptovski arheologi so v oazi Baharija naleteli na doslej največje pokopališče mumij iz grško-rimskega obdobja (200 pr.n.š. do 100 n.š.) v Egiptu. Pri tem so odkrili šest grobnic, v katerih je bilo 50 mumij, je v Kairu v začetku tedna povedal strokovnjak za mumije v Egiptovskem muzeju Nasir Iskander. Nekatere mumije imajo pozlačene posmrtne maske iz gipsa. Iskander je obenem zanikal trditve, češ da naj bi bilo na pokopališču 400 kilometrov jugozahodno od Kaira do 10.000 mumij. Pojasnil je tudi, da pokopališče ne meri šest kilometrov, pač pa da so ga našli ob kilometrskem kamnu 6 zunaj oaze.

Odkrili nekropolo z 200 mumijami, prekritih z zlatom

12. 06. 1999 13.01

V oazi Bahareya v puščavi na zahodu Egipta so odkrili nekropolo, v kateri je 200 zelo dobro ohranjenih in z zlatom prekritih mumij. Nekropola iz grško-rimskega obdobja, ki je trajalo od leta 330 pred Kristusom do leta 400 po Kristusu, je sestavljena iz štirih grobnic, v vsaki pa je po približno 50 mumij. Po ocenah strokovnjakov zlato, s katerim so okrašene mumije, in natančnost mumificiranja, kažeta na to, da trupla najverjetneje pripadajo bogatim dostojanstvenikom in guvernerjem.

Blizu Rima odkrili 270 etruščanskih grobnic

11. 06. 1999 11.16

V Cerveteriju, kakih 40 kilometrov iz Rima, so nedavno odkrili 270 dobro ohranjenih etruščanskih grobnic. Do ''uradnega'' odkritja je prišlo po zanimivi poti - italijanska policija je pri izkopavanju presenetila plenilce. Območje, kjer so našli grobnice, je znano po bogatih arheoloških najdiščih. Med najdenimi grobnicami jih 200 datira iz obdobja med 8. in 9. stoletjem pred našim štetjem, 70 pa iz obdobja med 3. in 7. stoletjem pr. n. št. Največ pozornosti sta med arheologi zbudila figurica iz jantarja egipčanskega tipa in v zemljo vdelan sarkofag.

Premier Drnovšek v Albaniji

10. 06. 1999 21.27

Slovenski premier Janez Drnovšek in njegov albanski kolega Pandeli Majko sta po današnjih pogovorih pozdravila sinoči doseženi vojaško-tehnični sporazum o Kosovu in izrazila previden optimizem glede normalizacije razmer v regiji. Premier Drnovšek je ob tem izrazil pripravljenost Slovenije, da še naprej dejavno sodeluje v humanitarnih akcijah in prizadevanjih mednarodne skupnosti za stabilizacijo tega območja, pri čemer sta se sogovornika strinjala, da prav začetek novega obdobja miru in demokratizacije Jugoslavije predstavlja ugoden trenutek za okrepitev dvostranskega sodelovanja z Albanijo, predvsem pri obnovi države in vračanju beguncev.

Povojni poboji na Teznem še vedno vroča tema

07. 06. 1999 21.18

Zagrebški Večernji list je včeraj objavil obširen članek o množičnem grobišču pri Mariboru, kjer naj bi bilo po drugi svetovni vojni pobitih več tisoč ujetnikov, med njimi največ Hrvatov. Našteta so tudi imena domnevno odgovornih za poboj. Po pisanju časnika naj bi slovenska oblast vse skupaj skušala prikriti, posebej pa naj bi jih motilo pričanje Herme Milavec, da naj bi v pobojih sodeloval tudi oče premiera Drnovška.

Meddržavna zaščitno-reševalna vaja ''POŽAR 99''

04. 06. 1999 10.36

Na območju občine Ilirska Bistrica in v okolici hrvaškega Pasjaka bo jutri, 5. junija, od 10.30 do 13. ure potekala meddržavna zaščitno-reševalna vaja ''POŽAR 99'', ki jo organizirata Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ministrstva z obrambo ter hrvaško ministrstvo za notranje zadeve, so sporočili s slovenskega ministrstva za obrambo.