obletnice
Humanitarne akcije lajšajo težke trenutke
27. 12. 2000 00.00
S humanitarnimi in dobrodelnimi akcijami nekatere organizacije že leta nudijo pomoč ljudem v stiski, prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah, otrokom, brezdomcem, beguncem ter drugim, ki so potrebni pomoči. Tudi v Sloveniji so nekatere nevladne organizacije, med katerimi izstopajo Rdeči križ Slovenije (RKS), Slovenska karitas (SK) in Slovenski odbor za Unicef, že dolgo aktivne na tem področju. Tako so tudi letos, predvsem v zadnjih mesecih, pripravile več akcij zbiranja sredstev za pomoči potrebne, RKS in SK pa sta se še posebej izkazali ob nedavni naravni nesreči v Logu pod Mangartom. Samo Škofijska karitas Koper in Ljubljana sta namreč za prizadete ob plazu skupaj zbrali dobrih 52 milijonov tolarjev, RKS pa več kot 35 milijonov tolarjev s tem, da akciji še nista zaključeni.
Obeležili sežig protestantskih knjig
20. 12. 2000 00.00
Mestna občina Ljubljana in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar sta danes pred ljubljansko mestno hišo pripravila obeležitev 400. obletnice požiga protestantskih knjig, ki se je na tem mestu zgodil 23. decembra leta 1600. Dogodek je potekal pod geslom Vrnimo ljudem knjige, saj so organizatorji za to priložnost zbrali več kot 1700 knjig, ki so jih razdelili udeležencem. Ob tej priložnosti so otvorili tudi bronasto spominsko ploščo, ki bo spominjala na dogodek izpred štirih stoletij.
Tri vesoljske obletnice
16. 12. 2000 00.00
Minilo je 35 let od izstrelitve najstarejšega še delujočega ameriškega vesoljskega plovila, 30 let od prvega pristanka vesoljske sonde na drugem planetu in 35 let od prvega zbližanja dveh vesoljskih ladij s posadko v orbiti okoli Zemlje. Zaradi razmeroma okrogle obletnice se je najstarejšega ameriškega vesoljskega plovila, ki še deluje, samodejne vesoljske sonde Pioneer 6, spomnila tudi ameriška vesoljska agencija NASA in z njo že pred dnevi vzpostavila zvezo. Pioneer 6 so v ZDA z nosilno raketo thor-delta E izstrelili 16. decembra 1965 in mu načrtovali šestmesečno delovanje. Sonda obkroži Sonce v 311 dneh. Pioneer 6 ima oddajnik z močjo 7,5 vata in je trenutno od Zemlje oddaljen 133 milijonov kilometrov. Poslali so mu signal, nato pa v Goldstonu v Kaliforniji z anteno premera 70 metrov prestregli odgovor, ki ga je Pioneer 6 oddajal s hitrostjo 16 bitov na sekundo. Sondi niso pošiljali kakšnih drugih ukazov
20.000 mišolovk
16. 12. 2000 00.00
Danes bodo v gledališču St Martin v londonskem West Endu dvajsettisočič uprizorili gledališko predstavo Mišolovka avtorice Agathe Christie.
V Zagrebu odprli razstavo 100 v 1000
13. 12. 2000 00.00
V torek so v zagrebški Nacionalni univerzitetni knjižnici slovesno odprli razstavo z naslovom 100 v 1000 - najbolj znamenite knjige prejšnjega tisočletja. Na razstavi je predstavljenih sto najpomembnejših hrvaških knjig iz preteklega tisočletja s področja književnosti, znanosti in publicistike. Razstavo je slovesno odprl akademik Radoslav Katičič. Knjige so izbrali glede na odmevnost, inovativnost ter prispevek k hrvaški in evropski kulturi. Izbrali so dela hrvaških avtorjev, ne glede na jezik, v katerem so bila napisana, izbirali pa niso med deli še živečih avtorjev. Tako so vključena dela Marina Držiča, Ljudevita Gaja, Petra Hektoroviča, Bartola Kašiča, Jura Kaštelana, Miroslava Krleže, Vladimira Nazora, Vanje Sutliča, Augusta Šenoe, Tina Ujeviča, Fausta Vrančiča pa tudi Franje Tuđmana. Edina avtorica med izbranimi je Ivana Brlič Mažuranič. Razstava je tudi v znaku 550. obletnice rojstva Marka Maruliča in 500. obletnice Judite, prvega avtorskega epa v hrvaškem jeziku, ki ga je napisal Marulič. Razstava bo odprta do 31. januarja prihodnjega leta.
Proslavili Dan samostojnosti
12. 12. 2000 00.00
Slovenski konzulat v New Yorku je v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Washingtonu priredil slavnostni sprejem ob prazniku Dnevu samostojnosti republike Slovenije v newyorškem hotelu "UN Plaza". Gostitelj sprejema, veleposlanik Slovenije v ZDA Davorin Kračun je skupaj s soprogo pozdravil številne ugledne goste, med drugim pomočnika generalnega sekretarja Združenih narodov za politične zadeve Danila Türka, delegacijo slovenskega veleposlaništva pri ZN in slovenskega konzula v Clevelandu Toneta Gogalo. Sprejema se je udeležil tudi znani newyorški bogataš Donald Trump, ki ga je spremljala manekenka slovenskega rodu Melanija Knaus.
Podelili Nobelove nagrade
10. 12. 2000 00.00
V Oslu so podelili letošnjo Nobelovo nagrado za mir, ki jo je prejel južnokorejski predsednik Kim Dae-Jung. Ob prejemu nagrade je poudaril pomembno vlogo Severne Koreje pri zmanjšanju napetosti, ki jih je povzročila hladna vojna, in napovedal, da se bo vselej zavzemal za mir v državi, spravo med državljani in za človekove pravice. Povedal je tudi, da bi nagrado moralo prejeti korejsko ljudstvo, ki se je odločilo za demokracijo in sanje o združitvi Korej.
Minuta molka v spomin na Tuđmana
08. 12. 2000 00.00
V predstavniškem domu hrvaškega sabora so se danes z minuto molka spomnili lani umrlega predsednika Franja Tuđmana. Tiskovna predstavnica urada sedanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića Vjera Šuman pa je glede zaznamovanja prve obletnice Tuđmanove smrti 10. decembra dejala, da je delegacija predsednikovega urada ob dnevu mrtvih položila venec na Tuđmanov grob, za obeležitev obletnice njegove smrti pa v predsednikovem uradu niso pripravili nobenega posebnega programa.
Šestnajsti knjižni sejem
28. 11. 2000 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so slavnostno odprli 16. knjižni sejem, ki bo potekal v znamenju 450. obletnice izida prve slovenske knjige in 200. obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ob odprtju - slavnostna govornica je bila pisateljica Desa Muck - so podelili Schwentnerjevo priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja domovine. Sejem v organizaciji Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije in Cankarjevega doma bo potekal do 3. decembra.
Deset let delovanja Karitas v Sloveniji
25. 11. 2000 00.00
V tednu od 27. novembra do 3. decembra bo v Sloveniji potekal teden Karitas z geslom Sprava in mir med nami. Letošnja praznovanja bodo v znamenju desete obletnice delovanja Slovenske Karitas. Slednjo je 1. maja leta 1990 ustanovila Slovenska pokrajinska škofovska konferenca z namenom, da uresničuje karitativno in socialno poslanstvo Rimskokatoliške cerkve na Slovenskem.
Unikata po 450 letih v Sloveniji
24. 11. 2000 00.00
Ob 450-letnici od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja, je slovenski predsednik Milan Kučan v Cankarjevem domu odprl razstavo Prve slovenske knjige, kjer so razstavljeni vsi slovenski tiski iz 16. stoletja, prvič po 450 letih pa sta v Sloveniji na ogled unikata prvih dveh Trubarjevih del. V otvoritvenem govoru je izrazil hvaležnost začetnikom slovenske besede, Trubarju, Bohoriču in Dalmatinu. Ti so po njegovih besedah ustvarili prihodnost, ki nam je kasneje dala Prešerna, Kosovela, Gradnika in druge.
Spomin na generala Maistra
23. 11. 2000 00.00
Pred 82-imi leti, 23. novembra 1918, je general Rudolf Maister Vojanov z odredbo razorožil t. i. Zeleno gardo. Omenjene obletnice so se s položitvijo vencev ob spomenikoma Maistru pred stavbo obrambnega ministrstva in železniško postajo v Ljubljani spomnili tudi v ljubljanskem društvo, poimenovanem po slovenskem vojaškem poveljniku, ki je skupaj s svojimi borci s premišljenim delovanjem v prelomnih letih 1918 in 1919 obranil Maribor in severno slovensko mejo ter odločilno prispeval, da se je narodnostna meja na Štajerskem v glavnem vzpostavila po narodnostnem principu.
Pred dnevom reformacije
29. 10. 2000 00.00
V samostojni Sloveniji dan reformacije, 31. oktober, praznujemo kot državni praznik. Praznik reformacije je posvečen Martinu Luthru, ki je na 31. oktobra leta 1517 v Wittenbergu v Nemčiji s 95 tezami o potrebni prenovi cerkve nastopil proti ravnanju katoliške cerkve. Njegovo izobčenje je povzročilo nastanek evangeličanske cerkve, njegove ideje pa so v Slovenijo prinesli študentje nemških univerz, med njimi Primož Trubar, Jurij Dalmatin ter Adam Bohorič, ki so s svojimi deli odločilno prispevali k razvoju slovenskega jezika. Osrednja prireditev ob dnevu reformacije in 450. obletnice izida prve slovenske knjige bo v ponedeljek, 30. oktobra, v Cankarjevem domu, slavnostni govornik pa bo predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar dr. Oto Norčič. V torek pa bodo praznična bogoslužja v vseh evangeličanskih cerkvah. Protireformacija se je na slovenskem začela v 80. letih 16. stoletja, protestante, ki jih je bilo prej v okolici Ljubljane in v Kranjski deželi več kot 90 odstotkov, so prisilili k prestopu v katoliško vero, ostale pa izgnali. Protestantizem se je v Sloveniji ohranil le v Prekmurju, ki je bilo takrat pod Ogrsko. Slovenska protestantska cerkev, organizirana v 13 cerkvenih občinah, danes šteje 19.000 članov, večinoma v Pomurju.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
Haider ob 80. obletnici plebiscita
08. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni s številnimi prireditvami spominjajo 80. obletnice plebiscita, na katerem se je večina prebivalcev južnega dela pokrajine, tako imenovane cone A, odločila za priključitev Avstriji. Približno 80 tisoč Slovencev je takrat postalo narodnostna manjšina.
Kmalu znani Nobelovi nagrajenci za leto 2000
08. 10. 2000 00.00
V Stockholmu se bo jutri s podelitvijo Nobelove nagrade za medicino odprla "sezona" Nobelovih nagrad 2000, ki se bo prihodnji petek v Oslu sklenila s podelitvijo nagrade za mir, najprestižnejše med Nobelovimi nagradami.
Haider ponovno o avnojskih sklepih
07. 10. 2000 00.00
Pred praznovanjem 80. obletnice koroškega plebiscita je koroški deželni glavar Jörg Haider ponovno načel vprašanje Avnojskih sklepov. Dejal je, da za Slovenijo ne bo prostora v Evropski uniji, dokler ta ne bo odpravila sklepov o razlastitvi. Od Slovenije je tudi ponovno zahteval, da Staroavstrijcem prizna status manjšine.
Mineva 80 let od koroškega plebiscita
07. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni spominjajo 80. obletnice koroškega plebiscita. Predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so se odločili, da bodo sodelovali na ponedeljkovi slavnostni seji deželnega zbora avstrijske Koroške, osrednje slovesnosti, povorke skozi Celovec, ki bo 10. oktobra, pa se ne bodo udeležili. Na slavnostni seji deželnega zbora v veliki dvorani grbov deželne hiše bo med drugim spregovoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSkS) Bernard Sadovnik.
Krstna uprizoritev Kosmačeve novele
26. 09. 2000 00.00
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo v četrtek, 28. septembra, na dan 90. obletnice rojstva Cirila Kosmača (1910-1980), kot prvo predstavo nove sezone uprizorilo priredbo komedije Tistega lepega dne, po kateri je bil posnet eden najlepših slovenskih filmov. Tistega lepega dne velja med vsemi Kosmačevimi novelami za najbolj razposajeno besedilo. Kljub temu, da se zgodba dogaja v času fašističnega nasilja in raznorodovanja, se v Kosmačevi pripovedi oblikuje zanj značilno ravnovesje med trpkostjo in humorjem.
Haider vabljen na ogled fojb
21. 09. 2000 00.00
Italijansko gibanje za neodvisnost Julijska fronta je včeraj na zasebni obisk v Trst povabilo koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja, kjer naj bi ta obiskal nekdanje koncentracijsko taborišče Rižarna in bazoviško fojbo. Gibanje je izrazilo zadovoljstvo, ko so minuli teden na italijanskih Opčinah Haiderja povabili na praznovanje 170. obletnice izgradnje cestne povezave Trst-Ljubljana-Dunaj, hkrati pa kritiziralo tržaške oblasti, ker po njihovem mnenju obiska niso prav izkoristile. Po besedah gibanja, ki je februarja ustanovilo Odbor za Haiderja, bi moral koroški deželni glavar obiskati bazoviško fojbo, kjer so posmrtni ostanki "italijanskih vojakov in slovenskih antikomunistov, ki so jih ustrelili Titovi partizani".
Svetovni dan zaščite ozonske plasti
16. 09. 2000 00.00
16. septembra je mednarodni dan zaščite ozonske plasti, ki ga je leta 1987 izbrala Generalna skupščina OZN za počastitev obletnice podpisa Montrealske konvencije, s katero je predpisana stopnja omejevanja proizvodnje in uporabe ozonu nevarnih snovi. Konvencija je bila kasneje dopolnjena z amandmaji, ki so ukrepe še poostrili.
Milenijska konferenca ZN
31. 08. 2000 00.00
Več kot 160 kraljev, predsednikov in premierov se bo srečalo, pogovarjalo v treh zgoščenih dneh prihodnji teden, da bi zarisalo pot Združenih narodov v 21. stoletje. Načrtovanje Milenijskega Vrha ZN je trajalo kar dve leti. Srečanje, ki bo med 6. in 8. septembrom lahko štejemo za največje zborovanje svetovnih voditeljev, večje celo od proslave 50. obletnice OZN pred petimi leti. Letos je program izjemno ambiciozno zastavljen, mnogi pa se sprašujejo ali lahko zato sploh pričakujemo kaj več, kot le meglene izjave –
Prireditve ob obletnici smrti Nietzscheja
19. 08. 2000 00.00
V počastitev 100. obletnice smrti nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja bodo v Naumburgu priredili številne literarne večere, gledališke predstave in razstave. Nekaj razstav bo tudi v Nietzschejevi hiši, kjer je filozof preživel velik del svojega življenja. V okviru omenjene obletnice bo potekala tudi podelitev Nietzschejeve nagrade v vrednosti 30.000 mark, ki jo bo letos prejel berlinski pisatelj in esejist Ruediger Safranski.
Shania Twain na obletnici mature
08. 08. 2000 00.00
Zvezda country glasbe Shania Twain, ki trenutno živi v Švici, je presenetila 2000 udeležencev, ki so se udeležili obletnice mature na glasbeni srednji šoli v mestu Timmins v Kanadi. 34-letna pevka, ki jo sošolci poznajo pod imenom Eilleen, je skušala biti čimbolj neopazna, saj ni želela vzbujati pozornosti. Kljub temu da se je zelo malo naličila in se preprosto oblekla, so jo sošolci prepoznali. Lokalnemu radiu je povedala, da se je obletnice udeležila brez varnostnika, saj ni želela, da bi jo kdo prepoznal. To ji ni uspelo, saj je Twainova, ki je maturirala leta 1983, zelo znana. Njen tretji album Come On Over je bil najbolje prodajan album country glasbe vseh časov. Na letošnjem izboru Academy of Country Music Awards so jo izbrali za najboljšo izvajalko, na American Music Awards pa so jo nagradili za najbolj priljubljeno pop in country pevko. Pretekli teden so jo nominirali za pet največjih nagrad na Canadian Country Music Awards, vključno z nagrado za najboljšo skladbo leta.
Zaključek Forme vive v Kostanjevici
29. 07. 2000 10.05
Letošnja Forma viva se je sinoči zaključila v Kostanjevici na Krki, mestece sredi Krke pa je dobilo šest novih skulptur. Na 18. mednarodnem simpoziju so jih v hrastov les izdolbli kiparji iz ZDA, Avstrije in Slovenije. Plastike velikih dimenzij od danes zaznamujejo tudi vstop v mesto in kostanjeviški grad, najznačilnejša pa obvladuje glavni mestni trg.
Molitev ob obletnici zasedbe Cipra
21. 07. 2000 08.05
Ciprski Grki so včeraj 26. obletnico turškega posredovanja na otoku obeležili s posebnimi molitvami, medtem ko so se je na severnem delu otoka pod turško zasedbo spomnili z vojaško parado.
Predstavniki latinskega notariata v Sloveniji
18. 07. 2000 13.32
V počastitev pete obletnice notariata v Republiki Sloveniji se na obisku pri Notarski zbornici Slovenije mudi visoka delegacija Mednarodne unije latinskega notariata (UINL), ki jo vodi njen predsednik Helmut Fessler. Delegacijo slovenske notarske zbornice vodi njen predsednik Bojan Podgoršek, spremljajo pa ga njen prvi predsednik Andrej Škrk ter članici izvršilnega odbora zbornice Erika Braniselj in Katja Terčelj Verovšek. Delegaciji bosta sprejela predsednik DZ Janez Podobnik in ministrica za pravosodje Barbara Brezigar.
Več eksplozij v Teheranu
16. 07. 2000 09.56
Na severovzhodu Teherana v četrti Pasdaran, kjer je tudi iransko ministrstvo za informiranje, je ponoči odjeknilo približno 19 eksplozij, ki so povzročile veliko gmotno škodo, je poročal iranski radio. Za zdaj še ni pojasnil niti o vzroku za eksplozije niti o smrtnih žrtvah. Iz francoske tiskovne agencije so sporočili, da so jih mudžahidi sinoči obvestili, da so njihovi pripadniki napadli ministrstvo in pri tem ubili več uslužbencev. Napad naj bi izvedli zato, ker so lokalne oblasti minuli teden skupini študentom preprečili praznovanje prve obletnice protestov na teheranski univerzi.
Tridnevno praznovanje na Grenlandiji
15. 07. 2000 20.12
V grenlandski vasici Brattahlid se začenja tridnevno praznovanje v počastitev tisoče obletnice potovanja vikinga Leifa Erikssona v severno Ameriko in razširitve krščanstva med inuite, ljudstvo na Grenlandiji. V Brattahlidu, 400 kilometrov južno od glavnega mesta Nuuk, se bodo več sto inuitom pridružili tudi danski kraljevi par in več vodij skandinavskih držav, da bi si ogledali pristanek replike tisoč let stare vikinške ladje, ki bo v naslednjih štirih mesecih znova prikazala Leifovo pot v novi svet. 20. julija se bo posadka ladje Islendingur podala na štirimesečno zgodovinsko popotovanje proti Severni Ameriki, do takrat pa si bodo nabirali moči in zaloge za 4800 kilometrov dolgo pot, ki je pred njimi. Ladja Islendingur - Islandec - je natančen posnetek ohranjene ladje Gokstad iz 9. stoletja, ki so jo pred približno sto leti odkrili na Norveškem.
Tisoč let vikinškega odkritja Amerike
15. 07. 2000 12.00
V grenlandski vasici Brattahlid se danes začenja tridnevno praznovanje v počastitev tisoče obletnice potovanja vikinga Leifa Erikssona v severno Ameriko in razširitve krščanstva med inuite, ljudstvo na Grenlandiji. V Brattahlidu, 400 kilometrov južno od glavnega mesta Nuuk, se bodo danes več sto inuitom pridružili tudi danski kraljevi par in več vodij skandinavskih držav, da bi si ogledali pristanek replike tisoč let stare vikinške ladje, ki bo v naslednjih štirih mesecih znova prikazala Leifovo pot v novi svet.