obletnice
Proslava 50. obletnice Splošne deklaracije v New Yorku
09. 12. 1998 08.36
Na sedežu OZN v New Yorku se bodo ob 50. obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah zvrstili številni slovesni dogodki. Med znanimi osebnostmi, ki se jih bodo udeležili, so Michael Douglas, Wynton Marsalis, Luciano Pavarotti, Vanessa Redgrave ter seveda generalni sekretar Kofi Annan in Visoka komisarka za človekove pravice Mary Robinson.
60-letnica Onkološkega inštituta
04. 12. 1998 12.33
Onkološki inštitut Ljubljana, ki letos praznuje 60 let uspešnega delovanja, je v počastitev tako visoke obletnice pripravil v Cankarjevem domu slavnostno akademijo. Slavnostni govorniki, direktor inštituta Zvonimir Rudolf, minister za zdravstvo Marjan Jereb in dekan medicinske fakultete Miha Žargi, so uvodoma izpostavili velik pomen inštituta, ki je med prvimi na svetu uveljavil multidisciplinarni pristop pri zdravljenju raka. Prireditve, ki se bo popoldne nadaljevala s strokovnimi predavanji o novostih v onkologiji, sta se med drugimi udeležila tudi njen častni pokrovitelj predsednik republike Milan Kučan in ljubljanska županja Vika Potočnik.
Ivan Bizjak podpisnik Velike knjige AI
16. 11. 1998 17.49
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak se je danes podpisal v Veliko knjigo človekovih pravic Amnesty International (AI). Ta nevladna organizacija v okviru kampanje za obeležitev 50. obletnice Splošne deklaracije človekovih pravic po vsem svetu zbira podpise, s katerimi se podpisniki zavežejo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, za spoštovanje človekovih pravic.
60. obletnica kristalne noči - začetka genocida nad Judi
09. 11. 1998 10.23
Po vsej Nemčiji se bodo danes spomnili 60. obletnice kristalne noči, ki je pomenila začetek splošnega genocida nad Judi. V sinočnjem sporočilu ob tej obletnici je nemški kancler Gerhard Schroeder zapisal, da je bila kristalna noč ''zločin brez primere in bo vedno ostala dan spomina na neizmerno trpljenje''. Šestdeset let zatem gledamo v prihodnost, ne da bi pozabili na preteklost, je še zapisal Schroeder, ki meni, da je nemški narod dokazal demokratično zrelost, ko se je kritično oddaljil od skrajne desnice.
Da Vincijeva Dama v hermelinu iz Krakova odpotovala v Rim
09. 10. 1998 16.46
Najdragocenejša poljska slika, Dama v hermelinu Leonarda da Vincija, je iz Krakova odpotovala v Italijo, kjer bo do januarja potovala po razstavah v Rimu, Milanu in Firencah. Za sto milijonov dolarjev zavarovano da Vincijevo Damo je krakovski muzej posodil v zameno za mojstrovini italijanske renesanse. Olje na lesu, ki ga je da Vinci naslikal okrog leta 1483, je v 19. stoletju kupila družina Czartoryski in je po drugi svetovni vojni prešlo pod okrilje države. Umetnina je le dvakrat odšla iz Poljske, leta 1991 na washingtonsko razstavo Okrog 1492 v počastitev 500. obletnice Kolumbovega odkritja Amerike in pred petimi leti na švedsko razstavo Leonardovi mostovi (I ponti di Leonardo).
Razstava Orto-Expo v galeriji Alkatraz na Metelkovi
09. 10. 1998 09.19
V galeriji Alkatraz na Metelkovi bodo v torek, 13. oktobra, ob 21. uri odprli razstavo slikarja Marka Zoroviča in kiparja Hansa Hogeja iz Duesseldorfa pod naslovom ''Orto-Expo''.
Kitajska v znamenju 49. obletnice ustanovitne Ljudske republike Kitajske
01. 10. 1998 09.25
Kitajski premier Zhu Rongji je na sinočnjem sprejemu ob 49. obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske izjavil, da namerava Kitajska v tem letu uresničiti vse zastavljene cilje glede reform in razvoja.
Petdeset let Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
29. 09. 1998 13.56
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) praznuje pet desetletij obstoja.
Deset let Zelenih zmajev
22. 09. 1998 14.16
Najbolj razširjena ljubljanska navijaška skupina ''Green Dragons'' praznuje desetletnico svojega obstoja. V okviru proslav tega jubileja bodo od 25. septembra pa vse tja do drugega oktobra pripravili vrsto zanimivosti, ki se bodo končale s humanitarno akcijo za pediatrično kliniku na Prešernovem trgu v Ljubljani.
V Bruslju na ogled fotografije otrok iz Kalkute
10. 09. 1998 18.02
V Bruslju so v sredo odprli razstavo fotografij otrok iz Kalkute. Razstava, ki si jo bo mogoče ogledati do 11. oktobra, ima naslov ''Poglejte in sporočite naprej'', pred končno postajo v Indiji pa bo potovala po evropskih prestolnicah. Razstava spada v okvir praznovanja 50. obletnice Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter 10. obletnice Konvencije o pravicah otrok. Avtorica fotografij Geraldine Langlois je povedala, da ''ni želela poudarjati moralne in materialne revščine, ki pesti otroke iz Kalkute'', temveč je želela s fotografijami izraziti ''upanje v boljšo prihodnost''. Razstavo so pripravili pod pokroviteljstvom Unesca in evropske komisarke za humanitarne zadeve Emme Bonino, z njo pa želijo organizatorji spodbuditi javnost v industrializiranih državah, da bi se zavzela za zaščito pravic otrok.
Biblične podobe Ivanova na ogled v moskovski galeriji Tretjakov
19. 08. 1998 13.32
V moskovski galeriji Tretjakov si je mogoče ogledati približno sto akvarelov in risb z biblično vsebino slovitega ruskega slikarja Aleksandra Ivanova. Dela so bila 40 let skrita očem javnosti, zdaj pa so predstavljena v okviru obeleževanja 140. obletnice slikarjeve smrti. Ivanov je v 52 letih življenja izdelal mnogo slik, po mnenju strokovnjakov pa bi se v zgodovino svetovne umetnosti lahko vpisal že z eno samo, in sicer z delom, naslovljenim Kristus se prikaže ljudem.
Spomini ob 53. obletnici uničenja mesta s prvo vodikovo bombo
09. 08. 1998 09.33
V japonskem mestu Nagaski so se danes z minuto molka in molitvijo spomnili 53. obletnice uničenja mesta s prvo vodikovo bombo. Ta je mesto razdejala tri dni po tem, ko je na mesto Hirošima padla atomska bomba. V eksploziji, ki je mesto prizadela 9. avgusta 1945 ob 11.02, je umrlo 74.000 ljudi, na tisoče jih je bilo ranjenih. Župan mesta Ičo Ito je na seznam žrtev bombe letos dodal še 3186 novih imen, tako da je zaradi eksplozije in njenih posledic do danes umrlo skupno 118.555 ljudi. V seznam ni vštetih kakih 10.000 Korejcev, ki so v času nesreče delali v tem pristaniškem mestu. Župan je obenem obsodil jedrske poskuse, ki sta jih maja izvedla Indija in Pakistan.
Celotno delo Johanna Sebastiana Bacha izdano na 160 CD ploščah
16. 07. 1998 15.52
Mednarodna Bachova akademija v Stuttgartu in založba plošč Haenssler Classic želita do 250. obletnice smrti Johanna Sebastiana Bacha, ki bo 28. julija leta 2000, na 160 CD ploščah izdati skladateljev opus, ki obsega več kot 1100 skladb. Umetniški vodja projekta Helmut Rilling je obenem napovedal tudi namero o ponovnem snemanju več kot polovice Bachovih skladb.
Proslave ob francoskem državnem prazniku v Parizu
14. 07. 1998 14.53
S tradicionalno vojaško parado na Elizejskih poljanah, ki se je je udeležil tudi predsednik Jacques Chirac, se je v Parizu začel uradni del proslav ob francoskem državnem prazniku. V okviru parade so pripravili mimohod posameznih vojaških rodov; 4000 vojakov je odkorakalo od Slavoloka zmage na trg Concorde, kjer se je predsednik Chirac med drugim srečal s premierom Lionelom Jospinom in obrambnim ministrom Alainom Richardom, nato pa se je na slavnostni tribuni pridružil predsednikoma nacionalne skupščine in senata, Laurentu Fabiusu in Reneju Monoryju. Opoldne bo predsednik države Jacques Chirac, kot je to običaj, po televiziji spregovoril francoskemu ljudstvu.
Veliki letalski miting v Celju
01. 07. 1998 08.52
Aeroklub Celje organizira v sodelovanju z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije dne 5. julija 1998 na letališču Levec pri Celju Veliki letalski Miting z mednarodno udeležbo v počastitev 70. obletnice Aerokluba Celje, 50. obletnice Letalske zveze Slovenije in 70. obletnice ustanovitve prve slovenske vojaške eskadrilje.
Devet let po Trgu nebeškega miru
03. 06. 1998 11.51
Letos - 4. junija - mineva devet let, odkar je bila na Trgu nebeškega miru (Tienanmen) nasilno, z uporabo kitajske vojske in njenih tankov, zatrta t.i. pekingška pomlad. Še danes je v zaporih približno 3000 ljudi, kakorkoli povezanih z gibanjem leta 1989. Kot vselej so tudi tokrat kitajske oblasti naredile vse, da omenjene obletnice javno ne bo mogoče obeležiti. Uradnih podatkov sicer ni, po navedbah prič in oporečnikov pa naj bi v pokolu umrlo več sto ljudi. Neka profesorica filozofije na univerzi v Pekingu, ki si že devet let - sicer iz policijsko nadzorovanega hišnega pripora - prizadeva, da bi sestavila seznam žrtev pokola 4. junija 1989 na Trgu nebeškega miru, v katerem je umrl tudi njen sin, napoveduje, da bodo tako kot Indonezijo po Suhartovem odstopu spremembe postopno dosegle tudi druge azijske države, med njimi Kitajsko, Severno Korejo in Burmo, v katerih je oblast po njenih besedah za zdaj še vedno v rokah "starih diktatur".
Arafat v Bruslju
11. 05. 1998 15.30
Po poročanju belgijskega radia je v Bruselj danes prispel predsednik palestinskih oblasti Jaser Arafat.
Churchillov grob bodo obnovili na željo obiskovalcev
10. 05. 1998 09.37
Britanci so se odločili, da bodo obnovili grob pokojnega Winstona Churchilla. Njegov vnuk, nekdanji poslanec v angleškem parlamentu, ki nosi enako ime kot ded, je pojasnil, da bodo za prenovitev groba porabili približno milijon mark. Churchillov grob se je zaradi številnih obiskovalcev, ki so od časa do časa stopili nanj, začel ugrezati.
Izrael bo ob 50-letnici zaprl palestinska območja
28. 04. 1998 17.01
Izrael bo zaradi slovesnosti ob praznovanju 50. obletnice razglasitve neodvisne države Izrael od torka zvečer do sobote popolnoma zaprl vsa palestinska avtonomna območja. V tem času Palestinci iz Gaze in Zahodnega brega ne bodo mogli potovati v Izrael. Zaradi strahu pred terorističnimi napadi bo poleg tega po vsej državi, predvsem pa v Jeruzalemu, razmeščenih dodatnih 30.000 policistov.
Dokumentarec o Dengu Xiaopengu
17. 02. 1998 09.50
Kitajska bo v ducat držav izvozila 40.000 dokumentarnih video kaset in 350.000 video CD romov (VCD) o nekdanjem kitajskem voditelju Dengu Xiaopengu, ki je umrl pred letom dni, je danes sporočila agencija Nova Kitajska. Film z naslovom Veliki spomenik vsebuje intervjuje s kitajskim predsednikom Jiangom Zeminom in premierom Li Pengom. Osrednja kitajska državna televizija ga bo predvajala 19. februarja, na dan prve obletnice smrti "malega voditelja". Dokumentarec bodo med drugim izvozili v Hong Kong, Združene države, Francijo, Japonsko in Singapur.
Fatva zoper Salmana Rushdieja nepreklicna
13. 02. 1998 12.39
Državni tožilec iranske republike ajatolah Morteza Moghtadaj je danes ponovil, da je smrtna obsodba fatva britanskega pisatelja iranskega rodu Salmana Rushdieja nepreklicna sodba in jo je treba uresničiti. Na predvečer obletnice razglasitve fatve, ki jo je zoper pisatelja, obsojenega skrunitve islama v zbirki Satanski stihi, 14. februarja 1989 izrekel imam Homeini, je ajatolah Moghtadaj poudaril, da fatva ni navaden verski odlok, temveč razsodba, ki je bogoskrunca Rushdieja obsodila na smrt. Konzervativni državni tožilec je v isti sapi poudaril, da s sodbo soglašajo muslimani vseh izpovedi. Novi iranski predsednik Mahamad Karami se od junijske izvolitve še ni javno izrekel o zadevi Rushdie. Iranska verska Fondacija 15-Kordad je februarja lani povišala nagrado za umor Rushdieja z enega na 2,5 milijona dolarjev.
Windsorski grad znova odprt za obiskovalce
27. 12. 1997 11.55
V Windsorju so danes za obiskovalce znova odprli del gradu, rezidence britanske kraljeve družine, ki je bil uničen v požaru leta 1992.
Ob 50-letnici Izraela prva judovska slovesnost v Vatikanu
24. 12. 1997 10.01
Od Bele hiše do Vatikana so državni voditelji s prižiganjem sveč ob judovskem prazniku Hanuka včeraj zaznamovali začetek proslav od 50. obletnici ustanovitve judovske države Izrael. Na osrednji slovesnosti v Jeruzalemu sta sveči prižgala izraelski premier Benjamin Netanjahu in izraelski predsednik Ezer Weizman.
30 predsednikov bo sodelovalo na judovskem prazniku
23. 12. 1997 09.28
Stari judovski praznik hanuko, praznik luči in miru, ki sovpada z začetkom proslave petdesete obletnice neodvisnosti države Izrael, in ki bo 23. decembra, bo letos obeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Tega dne bodo namreč v tridesetih prestolnicah sveta predsedniki držav ob istem času prižgali prvo svečo na svečniku, ki se imenuje hanukija in ki ima osem sveč ter deveto, s katero se prižiga ostalih osem. Vsak dan se prižiga po eno svečo v spomin upornosti, čudežu in svetlobi z željo, da sveče gorijo za mir in upanje vseh ljudi ne glede na vero in postavo.
200-letnica rojstva Heinricha Heineja
14. 12. 1997 12.02
V Nemčiji se danes spominjajo 200. obletnice rojstva velikega nemškega pesnika in misleca Heinricha Heineja. V Duesseldorfu je udeležence slovesnosti nagovoril nemški predsednik Roman Herzog, ki je dejal, da Nemčija tudi danes potrebuje >>neuklonljive individualiste<< kot je bil Heine. Profesor Walter Jens pa je na proslavi v Hamburgu Heineja označil kot človeka med dvema frontama.
Slovenija mora temeljito pregledati, do kam je prišla na področju človekovih pravic
09. 12. 1997 14.41
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je v izjavi ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, med drugim poudaril, da mora Slovenija v jubilejnem letu, ko bomo proslavljali petdeseto obletnico razglasitve splošne deklaracije o človekovih pravicah, še posebej temeljito pregledati, do kam je prišla na svoji poti. Proslavljanje bo utemeljeno le, če bomo dosledni pri upoštevanju in spoštovanju s splošno deklaracijo, drugimi mednarodnimi akti in ustavo zagotovljenih pravic. Najboljša počastitev obletnice bo izboljšanje stanja na področjih, kjer je posameznik najpogosteje soočen s kršitvami pravic in nepravilnostmi. Država mora z nadzorstvenimi, izobraževalnimi in zakonodajnimi ukrepi poskrbeti, da pri njenem delovanju ne bo prihajalo do kršitev človekovih pravic, hkrati pa mora s svojim delovanjem zagotavljati spoštovanje človekovega dostojanstva vsakogar, ki živi v državi ali pride vanjo, je poudaril Bizjak. Dodal je, da izpolnjevanje obveznosti, ki si jih je naložila država do žrtev vojnega nasilja, žrtev teptanja pravic v povojnem obdobju in tistih, ki jim je bilo krivično odvzeto premoženje, poteka prepočasi.