obresti
Tudi Greenspan za zmanjševanje davkov
03. 03. 2001 00.00
Predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan je na petkovem zaslišanju pred odborom za proračun predstavniškega doma kongresa ponovno zatrdil, da je po njegovem mnenju denarja dovolj za zmanjševanje davkov in odplačevanje nacionalnega dolga. Greenspan je s tem znova razveselil republikance predsednika Georga Busha, ki zagovarjajo obsežno zmanjševanje davkov, in znova razočaral demokrate, ki Bushev davčni načrt razglašajo za neodgovornega. Greenspan je moral tokrat poslušati kritike, da je njegova politika zviševanja obrestnih mer lani in predlani morda prispevala k sedanjemu gospodarskemu zastoju.
Računsko sodišče o NEK
01. 03. 2001 00.00
Računsko sodišče je Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK v predhodnem poročilu o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za leto 1999 izreklo mnenje s pridržkom.
Dana načrtuje boljše rezultate
27. 02. 2001 00.00
Proizvajalka pijač Dana iz Mirne je lani po še nerevedirianih računskih izkazih ustvarila za 115,94 milijonov tolarjev izgube, leto poprej pa je imela 511.000 tolarjev dobička. Sicer pa je Dana, ki zaposluje okrog 170 delavcev, lani zabeležila 1,84 milijarde tolarjev čistih prihodkov iz prodaje, kar je 300 milijonov tolarjev več kot leto poprej.
Obveznice RS22 in RS23 na borzi
16. 02. 2001 00.00
Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo je sprejel odločbi o sprejemu 800 tisoč imenskih obveznic s trgovalno kodo RS22 v skupni nominalni vrednosti osem milijard tolarjev in 169.045 imenskih obveznic s trgovalno kodo RS23 izdajatelja Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, v skupni nominalni vrednosti 16.904.500 evrov. Obveznice so sprejete v borzno kotacijo. Datum začetka trgovanja z obveznicami RS22 je četrtek, 22. februar, z obveznicami RS23 pa torek, 20. februar.
Vlada na posvetu z ekonomisti
05. 02. 2001 00.00
Strateški svet za gospodarstvo, v katerega je premier Janez Drnovšek imenoval osem vidnih slovenskih ekonomistov, se je sestal na svoji prvi seji, na kateri so govorili o predlogu letošnjega proračunskega memoranduma in pripravi državnega proračuna za leto 2001. Vlada naj bi proračun dokončno uskladila in sprejela na seji, ki se začne jutri v Ljubljani. Pred tem se bodo o proračunu, pa tudi o aktualnih vprašanjih v parlamentu, pogovorili predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin DZ, ki so se po končani seji strateškega sveta za gospodarstvo sestali na koalicijskem kosilu. To bo prvo koalicijsko usklajevanje, pogovarjali se bodo o vsebini, prioritetah in načinu, kako priti do končne verzije letošnjega proračuna.
ZPIZ čakajo nove naloge
30. 01. 2001 00.00
Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je na seji potrdil osnutek programa dejavnosti zavoda za leto 2001, po katerem temeljna naloga zavoda ostaja zagotavljanje nemotenega izplačevanja pokojnin, drugih dajatev in obveznosti. Vendar pa zavod pri tem letos čakajo številne novosti, tako bo denimo prešel na nov sistem usklajevanja pokojnin, začel izvajati določila novega zakona o matični evidenci, izpopolnil sistem javnega obveščanja ter si prizadeval za skrajševanje časa reševanja zahtevkov, je povedal v.d. generalnega direktorja ZPIZ Janez Prijatelj. Zavod bo poleg tega v naslednjih mesecih sprejel tudi srednjeročni program razvoja do leta 2005, v katerem bodo opredeljeni vizija razvoja zavoda, njegovi cilji in strateške usmeritve za kakovostno, hitro in racionalno delo.
Sklepi sveta Banke Slovenije
18. 01. 2001 00.00
Svet Banke Slovenije je na seji dne 16. januarja 2001 obravnaval in ocenjeval osnovne predpostavke za vodenje denarne politike v letošnjem letu. Glede na dejstvo, da se v zunanjem okolju ne pričakujejo večje spremembe, ki bi poslabševale našo pozicijo na mednarodnih trgih, je potrebno temeljno pozornost usmeriti v domača dogajanja povezana predvsem z rastočim proračunskim deficitom in dohodkovno politiko. Toleranca višje inflacije pomeni višje obresti in šibkejšo valuto. Zato si moramo skupno prizadevati za nadaljnjo stabilizacijo, konkurenčno sposobnost domačih subjektov in trdno gospodarsko rast, so zapisali v izjavi. Izhajajoč iz spremenjenih razmer na domačem trgu, kot tudi prilagajanja Slovenije modelu v Evropski uniji, se je Svet zavzel tudi za postopno prilagajanje denarnega instrumentarija novo nastalim razmeram, kot tudi modelu, ki ga uporablja Evropska centralna banka.
Svet BS opozarja
17. 01. 2001 00.00
Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji obravnaval in ocenjeval osnovne predpostavke za vodenje denarne politike v letošnjem letu. Glede na dejstvo, da se v zunanjem okolju ne pričakujejo večje spremembe, ki bi poslabševale naš položaj na mednarodnih trgih, je svet menil, da je potrebno temeljno pozornost usmeriti v domača dogajanja, povezana predvsem z rastočim proračunskim primanjkljajem in dohodkovno politiko.
Obveznice Abanke v kotaciji A
20. 12. 2000 00.00
Ljubljanska borza je 14. decembra sprejela obveznice 4. izdaje Abanke v borzno kotacijo A. Na podlagi izpolnjevanja pogojev za trgovanje z vrednostnim papirjem v borzni kotaciji A, bo začetek trgovanja z omenjenimi obveznicami v sredo, 27. decembra, njihova trgovalna oznaka pa je AB04.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Obveznice RS20 v borzni kotaciji A
05. 12. 2000 00.00
Odbor za sprejem vrednostnih papirjev na borzo je sprejel odločbo o sprejemu 600.000 imenskih obveznic Republike Slovenije v skupni nominalni vrednosti šest milijard tolarjev, s skrajšano skupno oznako RS20, v borzno kotacijo A. Trgovalna oznaka obveznic je RS20, datum začetka trgovanja pa bo določen naknadno.
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
Peko sestavlja novo upravo
23. 11. 2000 00.00
Tržiški Peko je danes na podlagi sklepa nadzornega sveta družbe z dne 16. novembra v časniku Delo objavil razpis prostih delovnih mest treh članov uprave.
Piran dolguje izolski bolnišnici
02. 11. 2000 00.00
Danes je bil na pogovorih med županjo občine Piran Vojko Štular in direktorjem Splošne bolnišnice Izola (SBI) Tomažem Gantarjem o načinu izvršbe pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Kopru, dosežen sklep o dveh sporazumih. Sodba piranski občini nalaga plačilo dolžnega zneska SBI v višini 750 milijonov tolarjev, zakoniti rok za plačilo dolžnega zneska je potekel 11. oktobra letos.
Obveznice NOVE KBM v borzni kotaciji B
30. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo o sprejemu obveznic 2. izdaje na ime izdajatelja Nova kreditna banka Maribor, d. d., v borzno kotacijo B. Datum začetka trgovanja bo določen po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije B s strani izdajatelja.
Nakupi in vplačila obveznic RS
24. 09. 2000 00.00
Republika Slovenija bo do četrtka, 5. oktobra, do 12. ure zbirala ponudbe za desetletne (RS18 - 3. izdaja) in triletne (RS19 - 2. izdaja) obveznice Republike Slovenije, so sporočili iz ministrstva za finance.
Britanska inflacija nižja
14. 09. 2000 00.00
Britanska inflacija v avgustu je znašala 1,9 odstotka, kar je za 0,3 odstotka manj, kot je znašala inflacijska stopnja v juliju in precej manj od predvidevanj britanske centralne banke, ki je pričakovala 2,5-odstotno rast cen. V 1,9-odstotno inflacijo pa niso vključene obresti za hipotekarna plačila. Skupna inflacija, ki vključuje tudi hipotekarna vplačila, pa je v avgustu prav tako nižja, saj je znašala 3 odstotka, medtem ko se je julija gibala na ravni 3,3 odstotka. Na nizko rast cen so vplivale predvsem nižje cene nafte in motornih bencinov. Cena za liter neosvinčenega bencina je tako v avgustu padla na 81 penijev, medtem ko je bilo potrebno julija zanj odšteti 85 penijev.
Britanska inflacija nižja
13. 09. 2000 00.00
Britanska inflacija v avgustu je znašala 1,9 odstotka, kar je za 0,3 odstotka manj, kot je znašala inflacijska stopnja v juliju in precej manj od predvidevanj britanske centralne banke, ki je pričakovala 2,5-odstotno rast cen.
Začetek sojenja v primeru Zdenex
11. 09. 2000 00.00
Danes se je na okrožnem sodišču v Mariboru začelo zelo odmevno sojenje v primeru Zdenex. Obtožnica bremeni lastnika in vodilna človeka Zdenexa, zakonca
Večja posojila za vzhodno Evropo
05. 09. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) namerava povečati obseg posojil za srednje- in vzhodnoevropske države, ki čakajo na vstop v Evropsko unijo (EU). EIB bo tako obseg vsote za posojila z letošnjih 2,2 milijarde evrov naslednje leto povečala na tri milijarde evrov, leta 2003 pa naj bi za posojila pridruženim članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope namenila približno štiri milijarde evrov. Prednost pri dodeljevanju posojil naj bi namenili železniškim projektom in projektom čistilnih naprav.
FED ni spremenila obrestnih mer
23. 08. 2000 00.00
Ameriška centralna banka v skladu s pričakovanji večine analitikov včeraj ni zvišala obrestnih mer. Odbor guvernerjev centralne banke (ali Fed) je v sporočilu za javnost zapisal, da podatki kažejo na upočasnjevanje rasti povpraševanja, ki se približuje stopnji produktivnosti. Wall Street je Fedovo odločitev, da pusti obresti pri miru že drugič zapored, sprejel brez posebnega navdušenja, saj je indeks Dow Jones na borzi v New Yorku porasel le za 59,34 točke na vrednost 11.139,14 točke.
Višji dobiček banke ABN Amro
18. 08. 2000 00.00
ABN Amro, največja nizozemska banka, je v prvi polovici leta zabeležila občutno rast dobička. Po pisanju Financial Timesa je ta od januarja znašala 13 odstotkov, dobiček pa je od januarja do junija dosegel vrednost 1,62 milijarde funtov. Prihodke iz naslova obresti so prvič v zgodovini banke presegli prihodki iz drugih dejavnosti, predvsem garancij in upravljanja s premoženjem.
Banka Koper povečala dobiček
04. 08. 2000 14.30
Banka Koper je ob polletju imela 2,29 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 98,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. S tem je koprska banka že ob polletju za 41 odstotkov presegla celotni dobiček, ustvarjen v letu 1999. Vodstvo banke je z doseženim zadovoljno, hkrati pa je predsednik uprave Vojko Čok poudaril, da so ugodni poslovni rezultati posledica preteklih odločitev. V koprski banki tako že kujejo načrte za naprej, med njimi je Čok izpostavil povečevanje obsega poslovanja ter zniževanje stroškov. Čisti dobiček iz finančnih poslov je konec junija znašal 125,10 milijona tolarjev. V letošnjem prvem polletju je Banka Koper zabeležila za 2,19 milijarde tolarjev prihodkov od obresti in podobnih prihodkov, prihodki iz vrednostnih papirjev so znašali 578.000 tolarjev, iz provizij pa 1,32 milijarde tolarjev.
Banka Koper povečala dobiček
04. 08. 2000 00.00
Banka Koper je ob polletju imela 2,29 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 98,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. S tem je koprska banka že ob polletju za 41 odstotkov presegla celotni dobiček, ustvarjen v letu 1999. Vodstvo banke je z doseženim zadovoljno, hkrati pa je predsednik uprave Vojko Čok poudaril, da so ugodni poslovni rezultati posledica preteklih odločitev. V koprski banki tako že kujejo načrte za naprej, med njimi je Čok izpostavil povečevanje obsega poslovanja ter zniževanje stroškov. Čisti dobiček iz finančnih poslov je konec junija znašal 125,10 milijona tolarjev. V letošnjem prvem polletju je Banka Koper zabeležila za 2,19 milijarde tolarjev prihodkov od obresti in podobnih prihodkov, prihodki iz vrednostnih papirjev so znašali 578.000 tolarjev, iz provizij pa 1,32 milijarde tolarjev.
Davčni dolg znaša 87 milijard tolarjev
01. 08. 2000 19.07
Dolg 52.000 davčnih dolžnikov je po stanju na dan 30. junija 2000 znašal nekaj nad 87 milijard tolarjev. Od tega na izterljivi dolg odpade 52,3 milijarde tolarjev, na neizterljivi oz. zabilančni dolg pa 35 milijarde tolarjev. Izterljivi dolg pravnih oseb brez obresti znaša 15,8 milijarde tolarjev, izterljivi dolg fizičnih oseb pa 36,5 milijarde tolarjev, kažejo podatki davčne uprave. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) Stojan Grilj, prvih dvesto največjih dolžnikov predstavlja vrednostno 38 odstotkov skupnega davčnega dolga. Med njimi je mnogo nekdanjih velikih podjetij, ki so šla v stečaj, sedanja največja podjetja, ki imajo letni promet nad petimi milijardami tolarjev, pa po njegovih besedah državi dolgujejo le 180 milijonov tolarjev.
Ivanušič o proračunski seji vlade
21. 07. 2000 10.04
Vlada je na včerajšnji proračunski seji obravnavala le prvo točko dnevnega reda, tj. obravnava ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja v letošnjem letu, do druge točke, kjer naj bi se člani vlade lotili obravnave proračuna za naslednje leto, pa zaradi pestre razprave pri prvi točki ni prišla, je pojasnil finančni minister Zvonko Ivanušič. Vlada se je po ministrovih besedah tudi odločila, da letos rebalansa proračuna ne bo.
Obveznice druge izdaje Nove KBM
14. 07. 2000 14.02
Nova KBM je izdala obveznice 2. izdaje, ki jih bo začela prodajati v ponedeljek, 17. julija. Obveznice so imenske, v nematerializirani obliki, nominalna vrednost vsake pa je tolarska protivrednost 500 evrov. Obrestovane bodo po nespremenljivi obrestni meri 5,9 odstotkov, preračunano po srednjem tečaju za evro Banke Slovenije na dan zapadlosti kupona. Nova KBM bo obresti izplačevala dvakrat letno, in sicer 17. januarja in 17. julija, dospelost obveznice pa bo 17. januarja 2006. Skupna nominalna vrednost izdanih obveznic je tolarska protivrednost 9 milijonov evrov.
Ruska centralna banka znova znižala obresti
10. 07. 2000 14.27
Ruska centralna banka je že četrtič letos znižala obrestne mere, tokrat za pet odstotnih točk. Sedanja raven obrestnih mer znaša 28 odstotkov, kar je najnižja raven po februarju 1998. V primerjavi z začetkom leta, ko so se obrestne mere gibale pri 55 odstotkih, pa so se skoraj prepolovile.
Po Microsoftu še Visa in Mastercard
15. 06. 2000 20.09
Ameriško pravosodno ministrstvo je po uspešni tožbi proti Microsoftu zdaj začelo postopek proti dvema največjima izdajateljema kreditnih kartic v ZDA  Visa in Mastercard, ki naj bi prav tako kot Microsoft kršila protimonopolne zakone. Visa in Mastercard si delita okrog 75 odstotkov trga kreditnih kartic in po trditvah pravosodnega ministrstva pritiskata na banke, da izdajajo le njune kartice, s čimer nepošteno izrinjata konkurenco, kot sta na primer American Express in Discover.
Z nekajenjem do milijonov
03. 06. 2000 16.52
50 let neuživanja nikotina lahko človeka naredi za milijonarja. Kot so ob svetovnem dnevu boja proti kajenju, ki so ga v svetu obeležili 31. maja, izračunali nemški zdravniki, je mogoče ob odpovedi cigaretam ter modri naložbeni strategiji v 50 letih prihraniti več kot dva milijona mark, kar lahko posamezniku prinese 17.700 mark dodatne pokojnine mesečno.