obresti
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
Peko sestavlja novo upravo
23. 11. 2000 00.00
Tržiški Peko je danes na podlagi sklepa nadzornega sveta družbe z dne 16. novembra v časniku Delo objavil razpis prostih delovnih mest treh članov uprave.
Piran dolguje izolski bolnišnici
02. 11. 2000 00.00
Danes je bil na pogovorih med županjo občine Piran Vojko Štular in direktorjem Splošne bolnišnice Izola (SBI) Tomažem Gantarjem o načinu izvršbe pravnomočne sodbe Višjega sodišča v Kopru, dosežen sklep o dveh sporazumih. Sodba piranski občini nalaga plačilo dolžnega zneska SBI v višini 750 milijonov tolarjev, zakoniti rok za plačilo dolžnega zneska je potekel 11. oktobra letos.
Obveznice NOVE KBM v borzni kotaciji B
30. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo o sprejemu obveznic 2. izdaje na ime izdajatelja Nova kreditna banka Maribor, d. d., v borzno kotacijo B. Datum začetka trgovanja bo določen po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije B s strani izdajatelja.
Nakupi in vplačila obveznic RS
24. 09. 2000 00.00
Republika Slovenija bo do četrtka, 5. oktobra, do 12. ure zbirala ponudbe za desetletne (RS18 - 3. izdaja) in triletne (RS19 - 2. izdaja) obveznice Republike Slovenije, so sporočili iz ministrstva za finance.
Britanska inflacija nižja
14. 09. 2000 00.00
Britanska inflacija v avgustu je znašala 1,9 odstotka, kar je za 0,3 odstotka manj, kot je znašala inflacijska stopnja v juliju in precej manj od predvidevanj britanske centralne banke, ki je pričakovala 2,5-odstotno rast cen. V 1,9-odstotno inflacijo pa niso vključene obresti za hipotekarna plačila. Skupna inflacija, ki vključuje tudi hipotekarna vplačila, pa je v avgustu prav tako nižja, saj je znašala 3 odstotka, medtem ko se je julija gibala na ravni 3,3 odstotka. Na nizko rast cen so vplivale predvsem nižje cene nafte in motornih bencinov. Cena za liter neosvinčenega bencina je tako v avgustu padla na 81 penijev, medtem ko je bilo potrebno julija zanj odšteti 85 penijev.
Britanska inflacija nižja
13. 09. 2000 00.00
Britanska inflacija v avgustu je znašala 1,9 odstotka, kar je za 0,3 odstotka manj, kot je znašala inflacijska stopnja v juliju in precej manj od predvidevanj britanske centralne banke, ki je pričakovala 2,5-odstotno rast cen.
Začetek sojenja v primeru Zdenex
11. 09. 2000 00.00
Danes se je na okrožnem sodišču v Mariboru začelo zelo odmevno sojenje v primeru Zdenex. Obtožnica bremeni lastnika in vodilna človeka Zdenexa, zakonca
Večja posojila za vzhodno Evropo
05. 09. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) namerava povečati obseg posojil za srednje- in vzhodnoevropske države, ki čakajo na vstop v Evropsko unijo (EU). EIB bo tako obseg vsote za posojila z letošnjih 2,2 milijarde evrov naslednje leto povečala na tri milijarde evrov, leta 2003 pa naj bi za posojila pridruženim članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope namenila približno štiri milijarde evrov. Prednost pri dodeljevanju posojil naj bi namenili železniškim projektom in projektom čistilnih naprav.
FED ni spremenila obrestnih mer
23. 08. 2000 00.00
Ameriška centralna banka v skladu s pričakovanji večine analitikov včeraj ni zvišala obrestnih mer. Odbor guvernerjev centralne banke (ali Fed) je v sporočilu za javnost zapisal, da podatki kažejo na upočasnjevanje rasti povpraševanja, ki se približuje stopnji produktivnosti. Wall Street je Fedovo odločitev, da pusti obresti pri miru že drugič zapored, sprejel brez posebnega navdušenja, saj je indeks Dow Jones na borzi v New Yorku porasel le za 59,34 točke na vrednost 11.139,14 točke.
Višji dobiček banke ABN Amro
18. 08. 2000 00.00
ABN Amro, največja nizozemska banka, je v prvi polovici leta zabeležila občutno rast dobička. Po pisanju Financial Timesa je ta od januarja znašala 13 odstotkov, dobiček pa je od januarja do junija dosegel vrednost 1,62 milijarde funtov. Prihodke iz naslova obresti so prvič v zgodovini banke presegli prihodki iz drugih dejavnosti, predvsem garancij in upravljanja s premoženjem.
Banka Koper povečala dobiček
04. 08. 2000 14.30
Banka Koper je ob polletju imela 2,29 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 98,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. S tem je koprska banka že ob polletju za 41 odstotkov presegla celotni dobiček, ustvarjen v letu 1999. Vodstvo banke je z doseženim zadovoljno, hkrati pa je predsednik uprave Vojko Čok poudaril, da so ugodni poslovni rezultati posledica preteklih odločitev. V koprski banki tako že kujejo načrte za naprej, med njimi je Čok izpostavil povečevanje obsega poslovanja ter zniževanje stroškov. Čisti dobiček iz finančnih poslov je konec junija znašal 125,10 milijona tolarjev. V letošnjem prvem polletju je Banka Koper zabeležila za 2,19 milijarde tolarjev prihodkov od obresti in podobnih prihodkov, prihodki iz vrednostnih papirjev so znašali 578.000 tolarjev, iz provizij pa 1,32 milijarde tolarjev.
Banka Koper povečala dobiček
04. 08. 2000 00.00
Banka Koper je ob polletju imela 2,29 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 98,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. S tem je koprska banka že ob polletju za 41 odstotkov presegla celotni dobiček, ustvarjen v letu 1999. Vodstvo banke je z doseženim zadovoljno, hkrati pa je predsednik uprave Vojko Čok poudaril, da so ugodni poslovni rezultati posledica preteklih odločitev. V koprski banki tako že kujejo načrte za naprej, med njimi je Čok izpostavil povečevanje obsega poslovanja ter zniževanje stroškov. Čisti dobiček iz finančnih poslov je konec junija znašal 125,10 milijona tolarjev. V letošnjem prvem polletju je Banka Koper zabeležila za 2,19 milijarde tolarjev prihodkov od obresti in podobnih prihodkov, prihodki iz vrednostnih papirjev so znašali 578.000 tolarjev, iz provizij pa 1,32 milijarde tolarjev.
Davčni dolg znaša 87 milijard tolarjev
01. 08. 2000 19.07
Dolg 52.000 davčnih dolžnikov je po stanju na dan 30. junija 2000 znašal nekaj nad 87 milijard tolarjev. Od tega na izterljivi dolg odpade 52,3 milijarde tolarjev, na neizterljivi oz. zabilančni dolg pa 35 milijarde tolarjev. Izterljivi dolg pravnih oseb brez obresti znaša 15,8 milijarde tolarjev, izterljivi dolg fizičnih oseb pa 36,5 milijarde tolarjev, kažejo podatki davčne uprave. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) Stojan Grilj, prvih dvesto največjih dolžnikov predstavlja vrednostno 38 odstotkov skupnega davčnega dolga. Med njimi je mnogo nekdanjih velikih podjetij, ki so šla v stečaj, sedanja največja podjetja, ki imajo letni promet nad petimi milijardami tolarjev, pa po njegovih besedah državi dolgujejo le 180 milijonov tolarjev.
Ivanušič o proračunski seji vlade
21. 07. 2000 10.04
Vlada je na včerajšnji proračunski seji obravnavala le prvo točko dnevnega reda, tj. obravnava ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja v letošnjem letu, do druge točke, kjer naj bi se člani vlade lotili obravnave proračuna za naslednje leto, pa zaradi pestre razprave pri prvi točki ni prišla, je pojasnil finančni minister Zvonko Ivanušič. Vlada se je po ministrovih besedah tudi odločila, da letos rebalansa proračuna ne bo.
Obveznice druge izdaje Nove KBM
14. 07. 2000 14.02
Nova KBM je izdala obveznice 2. izdaje, ki jih bo začela prodajati v ponedeljek, 17. julija. Obveznice so imenske, v nematerializirani obliki, nominalna vrednost vsake pa je tolarska protivrednost 500 evrov. Obrestovane bodo po nespremenljivi obrestni meri 5,9 odstotkov, preračunano po srednjem tečaju za evro Banke Slovenije na dan zapadlosti kupona. Nova KBM bo obresti izplačevala dvakrat letno, in sicer 17. januarja in 17. julija, dospelost obveznice pa bo 17. januarja 2006. Skupna nominalna vrednost izdanih obveznic je tolarska protivrednost 9 milijonov evrov.
Ruska centralna banka znova znižala obresti
10. 07. 2000 14.27
Ruska centralna banka je že četrtič letos znižala obrestne mere, tokrat za pet odstotnih točk. Sedanja raven obrestnih mer znaša 28 odstotkov, kar je najnižja raven po februarju 1998. V primerjavi z začetkom leta, ko so se obrestne mere gibale pri 55 odstotkih, pa so se skoraj prepolovile.
Po Microsoftu še Visa in Mastercard
15. 06. 2000 20.09
Ameriško pravosodno ministrstvo je po uspešni tožbi proti Microsoftu zdaj začelo postopek proti dvema največjima izdajateljema kreditnih kartic v ZDA  Visa in Mastercard, ki naj bi prav tako kot Microsoft kršila protimonopolne zakone. Visa in Mastercard si delita okrog 75 odstotkov trga kreditnih kartic in po trditvah pravosodnega ministrstva pritiskata na banke, da izdajajo le njune kartice, s čimer nepošteno izrinjata konkurenco, kot sta na primer American Express in Discover.
Z nekajenjem do milijonov
03. 06. 2000 16.52
50 let neuživanja nikotina lahko človeka naredi za milijonarja. Kot so ob svetovnem dnevu boja proti kajenju, ki so ga v svetu obeležili 31. maja, izračunali nemški zdravniki, je mogoče ob odpovedi cigaretam ter modri naložbeni strategiji v 50 letih prihraniti več kot dva milijona mark, kar lahko posamezniku prinese 17.700 mark dodatne pokojnine mesečno.
Vipap Videm je tudi generator deviznih rezerv
04. 05. 2000 09.42
Krška papirnica Vipap Videm je lani po revidiranih rezultatih zabeležila rekordno proizvodnjo, saj so izdelali skupno 262.490 ton celuloze in papirja. To je pravzaprav največ, kar je krška papirnica v svoji zgodovini proizvedla v enem letu. Ob tem je pomembno, da so hkrati povečali produktivnost dela, znižali variabilne stroške in na tuje prodali kar 70 odstotkov svojih izdelkov.
Srečanje finančnih ministrov EU
07. 04. 2000 20.40
Finančni ministri držav članic Evropske unije so danes v Lizboni začeli dvodnevne neformalne pogovore.
Stavka v Grand hotelu Toplice
06. 04. 2000 21.35
Danes so na Bledu stavkali zaposleni najbolj elitnega blejskega hotela Grand Toplice, ker že štiri mesece niso dobili plač. Novemu lastniku, Slovenskemu odškodninskemu skladu, so postavili pogoj, če denarja ne bo, bodo stavkali tudi več dni.
Porazni rezultati raziskave med ameriškimi dijaki
06. 04. 2000 17.10
Neprofitna organizacija za izobraževanje posameznikov o upravljanju z osebnimi financami ''Jump$tart Coalition for Personal Financial Literacy'' je izvedla raziskavo med ameriškimi dijaki četrtih letnikov, ki so se glede obravnavane teme odrezali porazno. V raziskavi je sodelovalo 723 naključno izbranih srednješolcev, ki so v povprečju pravilno odgovorili le na 52 odstotkov od skupno 30 vprašanj.
Porasti tečajev delnic na tokijski borzi
23. 03. 2000 11.37
Tečaji delnic na japonski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 28,99 točke in trgovanje končal pri 19.704,60 točke.
Zdravilišče zaprosilo za prisilno poravnavo
23. 03. 2000 11.27
<A HREF=http://www.terme-giz.si/slo.htm target=_blank> Zdravilišče Rogaška Slatina </A>je včeraj na sodišče vložilo predlog za prisilno poravnavo. Predsednik uprave Zdravilišča Rogaška Franc Horjak, ki bo to funkcijo opravljal le do 30. aprila, je povedal, da je bila v lanskem letu izguba enkrat manjša kot leto poprej in je znašala 291 milijonov tolarjev ter dodal, da prisilna poravnava ne bo vplivala na poslovanje hčerinskih podjetij Grand hotel in Zdravstvo, ki vseskozi poslujeta pozitivno.
IMF Mehiki odobril 1,2 milijarde dolarjev posojila
19. 03. 2000 12.39
Mednarodni denarni sklad (IMF) je odobril izplačilo 1,2 milijarde dolarjev posojila Mehiki. Gre za drugi obrok posojila v skupni višini 4,1 milijarde dolarjev.
Razplet zgodbe o sestreljenem pilotu
14. 03. 2000 20.20
Skoraj devet let po vojni za Slovenijo se je zgodba o rehabilitaciji v Ljubljani sestreljenega pilota Antona Mrlaka končno razpletla. Od danes je njegov status urejen. Obrambno ministrstvo je namreč prvič nedvoumno zapisalo, da je Mrlak, čeprav so ga teritorialci sestrelili v helikopterju JLA, delal za slovensko stran.
Zaključena izdaja evroobveznic
10. 03. 2000 19.54
Republika Slovenija je z današnjim dnem zaključila izdajo desetletne evroobveznice denominirane v evrih. Izhodiščna vrednost transakcije je bila 350 milijonov evrov, vendar je bila zaradi izrednega povpraševanja, ki je dvakrat presegalo ponudbo, povišana na 400 milijonov evrov, so sporočili iz ministrstva za finance.
Odpis tretjine ruskih dolgov
12. 02. 2000 21.04
Rusija je zadovoljna z izidom pogajanj o reprogramiranju dolgov s članicami Londonskega kluba. Kot je izjavil ruski finančni minister Mihail Kasjanov, so se ruski predstavniki z zasebnimi bankami upnicami sporazumeli o odpisu tretjine ruskih dolgov, ki sicer znašajo 31,8 milijarde dolarjev. Rusija bo tako laže poiskala pot iz gospodarske krize, je dejal Kasjanov.
Orientacijske obresti v ZDA višje
03. 02. 2000 08.00
Orientacijske obresti v ZDA so se po pričakovanjih povišale, vendar le za četrtino odstotne točke. Ameriška centralna banka je sporočila, da je do povišanja prišlo, ker obstaja tveganje povečanja inflacije.