obresti
Banka Slovenije izdaja novo emisijo ''dvojčka''
08. 06. 1999 12.22
Banka Slovenije je 31. maja letos izdala prvo serijo dvanajste emisije dvodelnega blagajniškega zapisa z rokom dospelosti 16. marca 2000. Novo serijo ''dvojčka'' bo mogoče kupiti v pooblaščenih bankah od 11. junija letos.
Posojila Svetovne banke za Albanijo
04. 06. 1999 09.48
Svetovna banka je Albaniji, ki jo je hudo prizadela kosovska kriza, namenila nova posojila v višini 69 milijonov dolarjev.
Banka Koper izdaja nove obveznice
10. 05. 1999 15.28
V Banki Koper so danes pričeli z javno ponudbo novoizdanih obveznic tretje emisije. Gre za obveznice, ki so imenske, nominirane v evrih, imajo petodstotno obrestno mero in petletni rok zapadlosti. Skupna nominalna vrednost izdaje je pet milijonov evrov, je razvidno iz prospekta.
Tasič in Svetlik pri predsedniku parlamenta
04. 05. 1999 17.48
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je danes sprejel predsednika uprave in predsednika nadzornega sveta Slovenskih železarn, Matica Tasiča in Edvarda Svetlika. Predsednika parlamenta sta seznanila z rezultati poslovanja Slovenskih železarn v minulem letu, so sporočili iz DZ.
Pirelli z višjim prometom in manjšim dobičkom
29. 04. 1999 09.48
Italijanski proizvajalec pnevmatik in kablov Pirelli je v prvem trimesečju leta povečal svoje prihodke, njegov dobiček pa se je glede na enako obdobje lani zmanjšal. Tako je v prvih treh mesecih 1999 družba prodala za 1,469 milijarde evrov izdelkov, pri čemer je dobiček pred izplačilom obresti in davkov znašal 77 milijonov evrov oz. dva milijona evrov manj kot isti čas lani.
Ukrajina zmanjšuje dolg
06. 04. 1999 07.32
Ukrajina je za 6,4 odstotka zmanjšala dolg do ruske plinske družbe Gazprom za plin, dobavljen pred 1. januarjem, tako da sedaj znaša še 1,065 milijarde dolarjev, brez obresti in zamudnih stroškov, je sporočila informativna služba ukrajinske nacionalne delničarske družbe Naftogas Ukrainy. Slednja je Gazpromu v gotovini poravnala dva milijona dolarjev, del dolga pa poplačala z dobavo blaga v vrednosti 4 milijone dolarjev. Od 1. aprila letos sta Gazpromova največja dolžnika v Ukrajini nekdanji Ukrgazprom - predhodnik Naftogas Ukrainyja, ki je trenutno v likvidacijskem postopku, in delniška družba Intergas iz Kijeva. Dolgovi omenjenih družb znašajo 715 oziroma 236 milijonov dolarjev.
Šrilanški sužnji 75.000 funtov odškodnine
14. 02. 1999 09.31
Londonsko sodišče je dosodilo 75.000 funtov (109.200 evrov) odškodnine in obresti 33-letni Šrilančanki, ker je morala delati kot sužnja pri kuvajtski družini. Sunrethra Jayasekera je pred osmimi leti padla s tretjega nadstopja, ko je skušala pobegniti iz londonskega stanovanja, kjer je bila 37 dni zaprta in je služila družini. Zaradi zdrobljenega gležnja danes šepa. Mlada ženska je pobegnila v Veliko Britanijo pred državljansko vojno v Šri Lanki, potem ko so ubili več njenih sorodnikov. Pričakovala je, da ji bo zasebna kuvajtska agencija za zaposlovanje našla službo. Namesto tega pa jo je družina zaprla v svoje stanovanje in prisilila, da je ob grožnjah in udarcih garala po 20 ur na dan. Jedla je ostanke za otroki in spala na tleh. Po besedah predsednika sodišča so z njo ravnali ''kot s sužnjo''. Kljub temu so bili njeni ''delodajalci'' obsojeni le zaradi ''oviranja svobode s telesnimi in duševnimi posledicami'' iz nemarnosti. Družina s sužnjelastniškimi navadami se je iz Velike Britanije že preselila v Kuvajt.
S spremembo zakona do čim ugodnejšega posojila za izgradnjo plinskih blokov v TE Brestanica
16. 12. 1998 11.02
Odbor državnega zbora (DZ) za gospodarstvo je za odločanje na potekajoči izredni seji DZ pripravil predlog za noveliranje zakona o poroštvu RS za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov moči 2x114 MW v Termoelektrarni Brestanica. Predlagana novela ne spreminjajo višine in vrste poroštva za najem kredita, določa pa, da se lahko kredit najame tudi v drugi valuti, ne le v nemških markah.
Na severu Madžarske zlorabljajo umsko prizadete deklice
15. 12. 1998 15.28
Starši na severu Madžarske kupujejo in prodajajo umsko motene deklice stare od 11 do 13 let, je v ponedeljkovi izdaji poročal dnevnik Magyar Hirlap. Po navedbah časnika deklice, ki so device in lahko nudijo seksualne usluge, stanejo do 500.000 forintov oziroma 2.300 dolarjev. Ravnateljica šole za umsko motene otroke v Esztergomu je za časnik povedala, da se takšne kupčije navadno sklepajo ob božičnih praznikih. Klientova družina plača dekletovemu očetu, ki denar posodi za oderuške obresti. Šola je pri tem nemočna, saj je praktično nemogoče zbrati prepričljive dokaze.
Ameriška centralna banka znižala obrestno mero
18. 11. 1998 08.14
Ameriška centralna banka je tretjič v dveh mesecih znižala orientacijske obresti. Odbor banke za odprti trg je včeraj znižal obrestno mero za enodnevna posojila za nadaljnjo četrtino točke na 4,75 odstotka. Eskontna obrestna mera se je znižala na 4,5 odstotka.
Dow Jonesov Index za 4,14 odstotka gor
16. 10. 1998 08.53
Wall Street je v četrtek na nepričakovano znižanje ameriških denarnih obresti in diskontne stopnje za četrt odstotka reagiral z bliskovitim zvišanjem borznih tečajev. Dow-Jones Index se je zvečal za 4,14 odstotka, kar je tretji največji tečajni dobiček, ki ga je kdajkoli doživel najbolj znani ameriški borzni barometer.
Zaključek sestanka ''velikih sedem''
04. 10. 1998 10.00
V Washingtonu se je po polnoči po srednjeevropskem času končal sestanek finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank sedmih industrijsko najrazvitejših držav na svetu G-7.
Greenspan namignil na znižanje obresti, Dow Jones skokovito narastel
24. 09. 1998 08.44
Potem, ko je predsednik ameriške centralne banke (Federal Reserve) Alan Greenspan v kongresu izrazil potrebo po hitrem ukrepanju za zajezitev mednarodne finančne krize, je borzni indeks Dow Jones do konca dneva narasel za 257,21 točke.
Rubelj pridobil na vrednosti
09. 09. 1998 15.09
Ruska valuta je danes prvič po več kot treh tednih ponovno dobila na vrednosti v primerjavi z dolarjem, je poročala tiskovna agencija Interfax. Tečaj se je v času elektronskega poslovanja povzpel na 15 rubljev za dolar, medtem ko še v torek znašal 20,825 rublja za dolar.
Rusija bo kljub moratoriju odplačevala tuje dolgove
18. 08. 1998 15.05
Ruska centralna banka je danes poudarila, da bodo tuje dolgove Rusije kljub moratoriju vlade še naprej odplačevali, so poročale ruske tiskovne agencije. 90-dnevni moratorij na odplačevanje tujih dolgov ne velja za plačila vlade, finančnega ministrstva, centralne banke in ruskih regij, piše v izjavi centralne banke.
Zunanji dolg ZRJ presegel 20 milijard DEM
17. 08. 1998 07.36
Zunanji dolg ZR Jugoslavije znaša po poročanju dnevnika NT Plus 20,4 milijarde DEM, letne obresti pa še približno milijardo do poldrugo milijardo. Skupaj z notranjim dolgom naj bi bila država zadolžena kar za 30 milijard mark. Dolg deviznim varčevalcem znaša 6,5 milijarde mark, še milijardo pa država dolguje za obresti. Neizplačane obveznosti iz državnega proračuna so dosegle 3,9 milijarde mark, kamor je vračunan dolg do upokojencev v višini 1,5 milijarde mark.
Policija obsojena zaradi zamolčanja množičnega posiljevalca v mestu
07. 07. 1998 08.46
Policija v kanadskem Torontu bo morala plačati odškodnino posiljeni ženski, ker javnosti ni obvestila o množičnem posiljevalcu v mestni četrti, je razsodilo tamkajšnje sodišče. Neimenovana tožnica je obtožila policijo, da jo je skupaj z drugimi ženskami v četrti zlorabila kot vabo za izsleditev množičnega posiljevalca, ki so ga leta 1986 aretirali in obsodili na dvajset let zapora. Sodnik Jean MacFarland je policijo obsodil na plačilo 220.000 kanadskih dolarjev (149.000 dolarjev) odškodnine in obresti, češ da je bila njihova ''moralna dolžnost'' prebivalke obvestiti o nevarnosti.
Detektiv je Ivani Trump zaračunal preveč
12. 06. 1998 10.03
Ivana Trump ne želi izplačati detektiva, ki ga je najela, da bi zasledoval njenega nekdanjega soproga Donalda in žensko, zaradi katere jo je zapustil, Marlo Maples. Njeni odvetniki se namreč niso uspeli dogovoriti s preiskovalcem Jamesom Mintzem, ki bi lahko razkril številne umazane podrobnosti o ločitvi iz leta 1990, med njimi so tudi podatki o Trumpovih financah ter o njegovem razmerju z Marlo Maples, ko je bil ta še poročen z Ivano.
Ruska centralna banka drastično zvišala orientacijske obresti
27. 05. 1998 18.48
Ruska centralna banka je danes drastično zvišala glavne orientacijske obresti, in sicer za 50 odstotkov, tako da zdaj znašajo 150 odstotkov. Premier Sergej Kirijenko pa je danes zatrdil, da devalvacija rublja ne pride v poštev.
Kohl: Dobri pogoji za stabilnost evra
21. 04. 1998 13.26
Nemški kancler Helmut Kohl je evropsko denarno unijo označil kot "najpomembnejšo odločitev po združitvi Nemčij". Predpogoji za stabilnost evra "še nikoli niso bili tako dobri kot danes", je dejal kancler na današnji javni seji parlamentarnih odborov za finance in evropska vprašanja.
Hrvaški zunanji dolg znaša 5,96 milijarde ameriških dolarjev
22. 02. 1998 10.38
Zunanji dolg Hrvaške je konec lanskega novembra dosegel 5,96 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 55,3 milijona dolarjev več kot pred mesecem dni, so ugotovili v hrvaški osrednji banki. Na sam dolg od tega odpade 5,91 milijarde dolarjev, pri čemer so obveznosti po srednjeročnih in dolgoročnih posojilih porasle na 5,49 milijarde dolarjev, obveznosti kratkoročnih posojil pa so znašale 429 milijona dolarjev. Napaka zaradi časovnega premika pri registraciji odplačila obresti je znašala 45,4 milijona dolarjev.
Rekordni izvoz nemškega gospodarstva
19. 02. 1998 08.44
Nemško gospodarstvo je lani kljub azijski krizi ustvarilo rekordni izvoz v višini 887,3 milijarde nemških mark, kar je za 12,5 odstotka več kot predlani, sporočajo predstavniki nemškega statističnega urada. Ker se je lanski nemški uvoz zvišal le za 10,9 odstotka, je v trgovinski bilanci prišlo do povečanja presežka za 23,2 milijarde mark na 121,7 milijarde mark. Nemčija je imela v plačilni bilanci lani primankljaj v višini 10,1 milijarde mark, kar je posledica visokih turističnih izdatkov ter izven njenih meja plačanih obresti in drugih nakazil.
Reprogramirani dolgovi južnokorejskih bank
30. 01. 1998 08.31
Vlada Južne Koreje se je z bankami upnicami dogovorila o reprogramiranju dolgov v višini 24 milijard dolarjev. Po besedah korejskega finančnega ministra Lin Chang Yuela bodo obresti reprogramiranih dolgov za posojila z enoletnim vračilnim rokom znašale LIBOR + 2,25 odstotka, za dolgove z dvoletno zapadlostjo LIBOR + 2,5 odstotka, za triletne dolgove pa LIBOR + 2,75 odstotka. Banke upnice so za vsa dolgoročna posojila pridobile tudi državno jamstvo. Južnokorejski notranji in zunanji dolgovi so ob koncu preteklega leta znašali 153 milijard ameriških dolarjev, do marca pa naj bi poravnali 24 milijard dolarjev dolgov.
Slovenskim železarnam bo država še zadnjič pomagala
23. 01. 1998 12.35
Kot kaže, se lahko Slovenske železarne (SŽ) še zadnjič nadejajo državne pomoči. Vladni amandma k predlogu zakona o delni privatizaciji SŽ predvideva, da bo država letos dokapitalizirala železarne v znesku treh milijard tolarjev. Enako vsoto denarja naj bi jim v skladu s tem amandmajem namenila tudi v letu 1999. Poleg tega jim lahko letos še pred dokapitalizacijo nameni kratkoročno posojilo za obratna sredstva v višini šest milijard tolarjev.
Matični odbor podprl interventni zakon o poroštvih za obveznosti podjetij elektrogospodarstva
08. 01. 1998 12.41
Odbor državnega zbora (DZ) za gospodarstvo je podprl predlog interventnega zakona o državnem poroštvu za restrukturiranje obveznosti podjetij s področja elektrogospodarstva, ki ga bo DZ obravnaval na 18. izredni seji, ki je sklicana za popoldan.
Spominki s podobo Princese Diane - brez pooblastil za prodajo ne bo šlo
24. 11. 1997 00.00
Odvetniki Sklada princese Diane se pripravljajo na tožbo več podjetij, ki brez pooblastil izdelujejo in prodajajo spominke, povezane s princeso. Odvetniki bodo zahtevali odškodnino in obresti za nepooblaščeno uporabo podobe in imena princese Diane v obliki skodelic, prtov, razglednic, koledarjev in majic. Trg spominkov, ki so povezani s princeso Diano, je ocenjen na okoli 170 milijonov dolarjev. Nekatera podjetja dela svojega dobička ne nameravajo darovati Skladu princese Diane za dobrodelne namene, druga pa so napovedala, da bodo to storila. Odvetniki sklada nameravajo v tožbi zahtevati 30 odstotkov dohodka od prodaje nedovoljenih spominkov.