obrestne mere
Osvojen prvi vrh!
05. 06. 2001 00.00
V torek se je Slovenski borzni indeks po nekaj mesecih ponovno povzpel čez 1.800 točk. Zabeležili smo rast v višini 1,17% tako, da je Slovenski borzni indeks sedaj vreden 1.818 točk. Slovenski indeks pidov je pridobil 0,21% in je vreden 1.371 točk. Sklenjenih je bilo tudi nekaj več poslov, saj smo jih zabeležili 1.280 v skupni vrednosti 685 mio SIT.
Ameriška gospodarska rast nižja
25. 05. 2001 00.00
Gospodarska rast v ZDA je bila v prvih treh mesecih letos veliko nižja kot je najprej ocenila ameriška vlada. Ameriško ministrstvo za trgovino je namreč v petek objavilo podatek, da se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v prvih treh mesecih letos na letni ravni povečal za 1,3 odstotka, ameriška vlada pa je ocenila, da je bil gospodarska rast v omenjenem obdobju 2-odstotna. Počasnejša gospodarska rast je predvsem posledica velikega padca podjetniških naložb v računalniško in drugo opremo ter manjša potrošnja. Obseg podjetniških naložb se je v omenjenem obdobju zmanjšal za 2,6 odstotka na letni ravni, vlada pa je ocenila, da so se omenjene naložb zmanjšale za 2,1 odstotka.
Finančno-borzna konferenca v Portorožu
17. 05. 2001 00.00
Generalni direktor Ljubljanske borze Draško Veselinovič je v Portorožu odprl 18. finančno-borzno konferenco, ki se je tudi letos začela s podelitvijo kristalne plakete za kakovostno in korektno obveščanje izdajateljev delnic iz borzne kotacije. Nagrado je dobila Droga, ki je v minulem letu najbolje obveščala svoje delničarje in javnost o poslovanju.
Razpis za obnovo stanovanjskih hiš
05. 05. 2001 00.00
Ljubljančani se lahko znova potegujejo za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero. Upravni odbor Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin je namreč na svoji zadnji seji sprejel besedilo javnega razpisa, ki je danes objavljen v časopisu Dnevnik, obrazce pa lahko interesenti od ponedeljka naprej dobijo na sedežu sklada na Zarnikovi 3. Razpis je tako kot predhodna dva namenjen slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v ljubljanski občini za obnovo skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš, v kateri stanujejo sami ali njihovi najemniki z neprofitno najemnino. Rok razpisa za dodelitev posojila je celoleten oz. do izčrpanja za ta namen opredeljenih sredstev v višini 150 milijonov tolarjev. Ob tem morajo prosilci med drugim zagotoviti vsaj 20 odstotkov za investicijo potrebnih sredstev.
Evropska banka optimistična
02. 05. 2001 00.00
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg je v letnem poročilu banke za leto 2000 izrazil optimizem glede napovedi o gospodarski rasti v državah, ki so uvedle evro. Gospodarska rast na tem območju je lani dosegla 3,4 odstotka. Podpredsednik ECB Christian Noyer pa je pred gospodarsko-monetarno komisijo Evropskega parlamenta zatrdil, da obrestne mere v Evropi niso na "zgodovinsko visoki ravni". Obenem je zatrdil, da bo gospodarska rast na območju evra leta 2001 in 2002 približno enaka kot leta 2000 (3,4-odstotna). V svojih zadnjih napovedih Evropska komisija omenja 2,8-odstotno rast leta 2001 in 2,9-odstotno rast leta 2002. Podpredsednik ECB še ocenjuje, da bo stopnja inflacije leta 2002 in 2003 manj kot 2-odstotna.
Konec zasedanja v Washingtonu
01. 05. 2001 00.00
S sestankom razvojnega odbora Svetovne banke (WB) se je v Washingtonu sinoči končalo redno spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in WB. Razvojni odbor, ki šteje 24 članov, se je v skupni izjavi po seji zavzel za večjo pomoč državam s srednjevisokimi dohodki, v katerih po besedah predsednika WB Jamesa Wolfensohna živi kar 80 odstotkov vsega revnega prebivalstva na svetu. Člani odbora so se strinjali o pomenu nadaljnje gospodarske rasti in zmanjševanja revščine, WB pa pozvali, da državam v razvoju pomaga pri dostopu na svetovna tržišča tudi s tem, da jim pomaga razviti domače zmogljivosti. Spomladanskega zasedanja obeh mednarodnih finančnih ustanov v Washingtonu sta se udeležila tudi slovenski finančni minister Tone Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Razpis za obnovo stanovanjskih hiš
01. 05. 2001 00.00
Ljubljančani se bodo lahko znova potegovali za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero. Upravni odbor Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin je namreč na svoji zadnji seji sprejel besedilo javnega razpisa, ki bo objavljen v časopisu Dnevnik in na spletni strani ljubljanske občine v soboto, 5. maja. Razpis je tako kot predhodna dva namenjen slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v ljubljanski občini za obnovo skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš, v kateri stanujejo sami ali njihovi najemniki z neprofitno najemnino. Rok razpisa za dodelitev posojila je celoleten oz. do izčrpanja za ta namen opredeljenih sredstev v višini 150 milijonov tolarjev. Sicer morajo prosilci med drugim zagotoviti vsaj 20 odstotkov za investicijo potrebnih sredstev.
Vrtoglava rast delnic na Wall Streetu
19. 04. 2001 00.00
Vrednosti delnic na newyorškem Wall Streetu so včeraj takoj po novici, da so ameriške Zvezne Rezerve (Fed) znižale obrestne mere, vrtoglavo narasle, kar se je odrazilo tudi na ključnih borznih indeksih. Delniški indeks Dow Jones dobre tri ure pred zaključkom trgovanja znaša 10.628,13 točke, kar je za 411,4 točke oz. 4,03 odstotka več kot ob začetku današnjega trgovanja. Tehnološki indeks Nasdaq pa je porasel za neverjetnih 182,02 točke oz. 9,43 odstotka in s tem prebil mejo 2000 točk, saj je trenutno na ravni 2105,24 točke.
Načrt za oživitev japonskega gospodarstva
06. 04. 2001 00.00
Japonska vlada je danes predstavila težko pričakovani sveženj nujnih gospodarskih ukrepov za oživitev gospodarstva, stabilizacijo bančnega sistema ter spodbuditve borze. Vendar pa sveženj vsebuje zelo malo ključnih podrobnosti. Tako ne navaja podrobno, kako ga nameravajo izvesti, koliko javnega denarja bo potrebnega in kdaj bo vlada določila ostale ključne ukrepe. Glavnim domačim bankam je tako postavila dveletni rok, v katerem se morajo znebiti slabih posojil, podjetja pa morajo omejiti število delnic, ki jih zadržujejo od svojih posojilojemalcev.
ECB ohranila raven obrestnih mer
29. 03. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) na današnjem zasedanju ni spremenila obrestnih mer. Ključna obrestna mera tako ostaja pri 4,75 odstotka. Najverjetneje pa bo ECB znižala obrestne mere čez dva tedna, ko se se bo znova sestal svet te osrednje evropske bančne ustanove.
ECB brez vpliva na padanje tečajev
25. 03. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) ne more storiti ničesar, da bi preprečila padanje tečajev na borzah, je dejal predsednik nemške centralne banke Ernst Welteke v pogovoru za radio Deutschlandfunk. "Centralna banka ne more stabilizirati tečajev. Za to nima nobenega instrumenta," je o dogajanju na svetovnih borzah dejal Welteke.
Znižani tečaji delnic
22. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Na padanje tečajev delnic v Tokiu je vplival strm padec delnic na newyorški borzi, kjer je osrednji indeks Dow Jones sredino trgovanje sklenil na najnižji točki v zadnjih dveh letih. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je padel za 249,97 točke oz. 1,91 odstotka na 12.853,97 točke in se tako ponovno znašel pod psihološko pomembno mejo 13.000 točk.
Strma rast vrednosti delnic v Tokiu
21. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes močno zvišali. Ne glede na negativna gibanja v New Yorku se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, zvišal za 912,97 točke oz. 7,5 odstotka na 13.103,94 točke. Zahvaljujoč ponedeljkovi odločitvi japonske centralne banke, da nekoliko omili denarno politiko, se je Nikkei prvič po 27. februarju spet zvišal prek psihološko pomembne meje 13.000 točk.
Japonska znižuje obrestne mere
19. 03. 2001 00.00
Japonska centralna banka se je danes odločila za ohlapnejšo denarno politiko. Da bi povečali likvidnost finančnega trga, bodo morale poslovne banke svoje devizne rezerve, ki jih imajo pri centralni banki, s sedanjih štirih bilijonov jenov zvišati na približno pet bilijonov jenov (87 milijard nemških mark/44,6 milijarde evrov). Banka Japonske se je s tem izognila neposredni vrnitvi k svoji "politiki ničelnih obrestnih mer". Kljub temu pa strokovnjaki menijo, da bo končni učinek danes sprejetega ukrepa prav znižanje kratkoročnih obrestnih mer v smeri ničle.
Delnice se cenijo
19. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes najprej zvišali, nato pa nadaljevali pot navzdol. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je izgubil 42,01 točke oz. 0,3 odstotka in trgovanje končal pri 12.190,97 točke. Japonski finančni trgi danes pričakujejo odločitev centralne banke o politiki obrestnih mer. Politiki in člani vlade zaradi slabega gospodarskega položaja od japonske centralne banke zahtevajo, naj spet zniža obrestne mere. Po mnenju strokovnjakov je zelo verjetno pričakovati znižanje obresti na ničlo. "Vsaka drugačna odločitev bi za trg pomenila veliko razočaranje," je menil nek borzni analitik.
Japonsko gospodarstvo še vedno v težavah
16. 03. 2001 00.00
Japonska si po najhujši ekonomski krizi po drugi svetovni vojni še vedno ni povsem opomogla. Japonska vlada je tako že drugič zapored v svojem mesečnem poročilu objavila stagnacijo gospodarske rasti, v poročilu pa še poudarja, da naj bi se gospodarstvo samo izkopalo iz sedanjih težav.
Preobrat v Tokiu
15. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se v četrtek po začetnih izgubah presenetljivo opomogli. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je ne glede na sredino vnovično zniževanje tečajev na ameriškem Wall Streetu presegel psihološko pomembno mejo 12.000 točk. Ob koncu trgovanja je namreč dosegel vrednost 12.152,83 točke, kar je za 309,24 točke oz. 2,6 odstotka več kot v sredo.
Ameriški borzni balon je izgubil sapo
13. 03. 2001 00.00
Po ponedeljkovem krepkem padcu borznih indeksov na Wall Streetu je vse več analitikov prepričanih, da je nova ekonomija, ki jo zaznamuje razcvet tehnoloških podjetij, dokončno v krizi. Ob tem se vrstijo panični pozivi Zveznim rezervam, da na naslednjem sestanku Odbora za odprti trg, ki bo 20. marca, znova zniža obrestne mere, in sicer kar za celo odstotno točko. Za preplah med vlagatelji so kriva sama tehnološka podjetja, ki že nekaj tednov napovedujejo slab promet, pa tudi odpuščanje delovne sile, oboje pa je vlagatelje prepričalo, da je bolje malce počakati. Po mnenju večine analitikov je denarja za investicije več kot dovolj, vendar je ameriške finančne trge zaobjela previdnost.
Bliža se objava nekonsolidiranih računovodskih izkazov
28. 02. 2001 00.00
Včeraj so borzni posredniki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenili 1511 poslov, ki so bili skupaj vredni 463 mio SIT. Slovenski borzni indeks je pridobil 0,11% in je vreden 1.795 točk, Slovenski indeks pidov pa je padel za 0,37% na 1.467 točk.
Porazen poslovni teden
24. 02. 2001 00.00
Vrednosti delnic tehnoloških podjetij so v zadnjih dveh urah včerajšnjega poslovanja na Wall Streetu skokovito porasle, kar je nekoliko pomagalo ublažiti posledice jutranje razprodaje in nasploh poraznega poslovnega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq je poslovni teden sklenil pri vrednosti 2.262,49 točke, kar je za 17,53 točke oziroma 0,8 odstotka več kot v četrtek, še vedno pa kar 6,7 odstotka nižje kot v petek minulega tedna. Nasdaq je od začetka letošnjega leta nazadoval za 8,4 odstotka.
Razpis za izbor bank v NSVS
20. 02. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS je v dnevnem časopisju objavil javni razpis za izbor bank, ki bodo sodelovale v tretji nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS). Izbrane banke bodo z varčevalci sklepale petletne (13.300) in desetletne (13.300) varčevalne pogodbe, na osnovi katerih bodo varčevalci lahko zaprosili za ugodna stanovanjska posojila. Najnižji mesečni obrok varčevanja je 11.000 tolarjev. Zainteresirane banke se lahko na razpis prijavijo do vključno 6. marca, je povedala pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS Nevenka Fajdiga.
Ključne obrestne mere nespremenjene
15. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) danes v skladu s pričakovanji ni spremenila svojih ključnih obrestnih mer. V nasprotju od ameriške centralne banke, ki je januarja dvakrat sprejela odločitev o znižanju ključnih obrestnih mer za 0,5 odstotka, je ECB danes sprejela odločitev, da ostaja najpomembnejša obrestna mera v 12 držav članicah evropske monetarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank, še vedno 4,75 odstotka, kar je za 0,75 odstotka pod ameriško stopnjo.
V pričakovanju Greenspanovega poročila
13. 02. 2001 00.00
Svetovni finančni trgi čakajo na nov znak predsednika ameriških Federalnih rezerv (Fed) Alana Greenspana, ki bo v kratkem podal polletno poročilo o gospodarskem zdravju države. Vprašanje je, ali se bo Greenspan vendarle odločil še tretjič zmanjšati obrestne mere - po dveh zaporednih pol-odstotnih prejšnji mesec. Ekonomisti ne pričakujejo večjih presenečenj. Strokovnjaki že pravijo, da ni več razlogov za strah, da bi se skoraj desetletna gospodarska rast upočasnila ali pa celo zapadla v recesijo. Potrošnja na tržiščih se je v zadnjem času spet povečala, po tem, ko je bila v ponovoletnem času pod pričakovanji.
Britanska banka znižala obrestno mero
08. 02. 2001 00.00
Britanska centralna banka je za četrtino odstotne točke znižala obrestno mero na 5,75 odstotka. Gre za prvo znižanje obrestne mere po letu 1999. Banka upa, da bo s to odločitvijo pripomogla k britanski gospodarski rasti. Tudi ameriški Odbor za zvezne rezerve je pred kratkim za eno odstotno točko znižal obrestne mere, da bi pripomogel k ameriški gospodarski rasti in k večjemu zaupanju ameriških potrošnikov v gospodarstvo.
V pričakovanju odločitve FED-a
02. 02. 2001 00.00
Vsi glavni svetovni delniški trgi so včeraj dan preživeli v pričakovanju odločitve ameriške centralne banke, FED-a, glede spremembe obrestnih mer. Tako so tudi v dopoldanskem trgovanju v Nemčiji trgovci zamenjali le malo delnic, vendar je vodilni indeks DAX kljub temu uspel dan zaključiti više, predvsem zaradi naraščajočih tečajev tehnoloških delnic. Siemens, elektronski in inženirski gigant, največje evropsko software podjetje SAP in proizvajalec čipov Infineon Technologies so vodili vzpon na frankfurtski borzi in k vzponu DAX-a prispevali kar 42 točk. Tako se je DAX zaključil 0,65% više in dan končal na 6.795 (+55) točkah. V tem letu je pridobil že približno 7%.
ECB ni zvišala obrestnih mer
02. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka v četrtek ni zvišala ključnih obrestnih mer. Najpomembnejša obrestna mera v dvanajstih državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, tako še vedno znaša 4,75 odstotka. Svet je danes razpravljal tudi o denarnopolitični situaciji v evroobmočju in kot je povedal predsednik ECB Wim Duisenberg, glede na situacijo za zdaj še ne razmišljajo o spreminjanju obrestnih mer. ECB tako pri spremembi obrestnih mer ni sledila ameriški centralni banki, ki je včeraj po pričakovanjih sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka ter diskontno obrestno mero, po kateri ameriška centralna banka posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na pet odstotkov.
Manjša prodaja avtomobilov v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Prodaja avtomobilov v ZDA se je januarja zmanjšala za skoraj sedem odstotkov. Največji avtomobilski proizvajalci so skupno prodali 16,7 milijona avtomobilov, januarja leto prej pa 17,9 milijona avtomobilov. Kljub slabši prodaji v primerjavi z lanskim januarjem pa se je prodaja avtomobilov v primerjavi z decembrom lani, ko je bila s 14,4 milijona prodanih avtomobilov najnižja v zadnjih dveh letih, izboljšala. Slabe januarske rezultate je objavilo pet največjih avtomobilskih proizvajalcev, in sicer General Motors, Ford, Toyota, Nissan in DaimlerChrysler.
Znižanje obrestne mere v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Odbor ameriške centralne banke Zveznih rezerv za odprti trg (FOMC) je na čelu s predsednikom Alanom Greenspanom po pričakovanju sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka. Odbor petih guvernerjev Zveznih rezerv pa je na prošnjo regionalnih bank obenem znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na 5 odstotkov. Bela hiša ni posebej komentirala odločitve Feda, gospodarstveniki pa so poudarili, da je bila taka poteza dobrodošla. Vrednosti delnic na borzi se medtem niso bistveno spremenile, saj je bilo znižanje obrestnih mer pričakovano in vlagatelji so poslovne poteze povlekli že pred odločitvijo Feda.
Končan forum v Davosu
30. 01. 2001 00.00
Svetovni gospodarski forum se je letos posvetil neuravnoteženemu globalizacijskemu procesu, ki povzroča številne geopolitične in gospodarske težave. Med pomembnejšimi temami sta bili poleg nerazvite afriške celine tudi integracija Evrope in stanje na Balkanu.
Vnovično znižanje obrestnih mer v ZDA
30. 01. 2001 00.00
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke bo na dvodnevnem zasedanju v Washingtonu, ki se bo začelo danes, predvidoma znova znižal obrestne mere. Po mnenju analitikov naj bi tokratno znižanje referenčne obrestne mere znašalo pol odstotne točke, čeprav nekateri dopuščajo tudi možnost znižanja za 0,75 oz. za celo odstotno točko. Predsednik Federal Reserve Alan Greenspan naj bi po mnenju poznavalcev znižanje obrestnih mer že nakazal v govoru pred senatom minuli četrtek, ko je opozoril, da inflacija ni previsoka, medtem ko naj bi bila rast ameriškega gospodarstva "blizu ničle".