obrestne mere
Strma rast vrednosti delnic v Tokiu
21. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes močno zvišali. Ne glede na negativna gibanja v New Yorku se je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, zvišal za 912,97 točke oz. 7,5 odstotka na 13.103,94 točke. Zahvaljujoč ponedeljkovi odločitvi japonske centralne banke, da nekoliko omili denarno politiko, se je Nikkei prvič po 27. februarju spet zvišal prek psihološko pomembne meje 13.000 točk.
Japonska znižuje obrestne mere
19. 03. 2001 00.00
Japonska centralna banka se je danes odločila za ohlapnejšo denarno politiko. Da bi povečali likvidnost finančnega trga, bodo morale poslovne banke svoje devizne rezerve, ki jih imajo pri centralni banki, s sedanjih štirih bilijonov jenov zvišati na približno pet bilijonov jenov (87 milijard nemških mark/44,6 milijarde evrov). Banka Japonske se je s tem izognila neposredni vrnitvi k svoji "politiki ničelnih obrestnih mer". Kljub temu pa strokovnjaki menijo, da bo končni učinek danes sprejetega ukrepa prav znižanje kratkoročnih obrestnih mer v smeri ničle.
Delnice se cenijo
19. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes najprej zvišali, nato pa nadaljevali pot navzdol. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je izgubil 42,01 točke oz. 0,3 odstotka in trgovanje končal pri 12.190,97 točke. Japonski finančni trgi danes pričakujejo odločitev centralne banke o politiki obrestnih mer. Politiki in člani vlade zaradi slabega gospodarskega položaja od japonske centralne banke zahtevajo, naj spet zniža obrestne mere. Po mnenju strokovnjakov je zelo verjetno pričakovati znižanje obresti na ničlo. "Vsaka drugačna odločitev bi za trg pomenila veliko razočaranje," je menil nek borzni analitik.
Japonsko gospodarstvo še vedno v težavah
16. 03. 2001 00.00
Japonska si po najhujši ekonomski krizi po drugi svetovni vojni še vedno ni povsem opomogla. Japonska vlada je tako že drugič zapored v svojem mesečnem poročilu objavila stagnacijo gospodarske rasti, v poročilu pa še poudarja, da naj bi se gospodarstvo samo izkopalo iz sedanjih težav.
Preobrat v Tokiu
15. 03. 2001 00.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se v četrtek po začetnih izgubah presenetljivo opomogli. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je ne glede na sredino vnovično zniževanje tečajev na ameriškem Wall Streetu presegel psihološko pomembno mejo 12.000 točk. Ob koncu trgovanja je namreč dosegel vrednost 12.152,83 točke, kar je za 309,24 točke oz. 2,6 odstotka več kot v sredo.
Ameriški borzni balon je izgubil sapo
13. 03. 2001 00.00
Po ponedeljkovem krepkem padcu borznih indeksov na Wall Streetu je vse več analitikov prepričanih, da je nova ekonomija, ki jo zaznamuje razcvet tehnoloških podjetij, dokončno v krizi. Ob tem se vrstijo panični pozivi Zveznim rezervam, da na naslednjem sestanku Odbora za odprti trg, ki bo 20. marca, znova zniža obrestne mere, in sicer kar za celo odstotno točko. Za preplah med vlagatelji so kriva sama tehnološka podjetja, ki že nekaj tednov napovedujejo slab promet, pa tudi odpuščanje delovne sile, oboje pa je vlagatelje prepričalo, da je bolje malce počakati. Po mnenju večine analitikov je denarja za investicije več kot dovolj, vendar je ameriške finančne trge zaobjela previdnost.
Bliža se objava nekonsolidiranih računovodskih izkazov
28. 02. 2001 00.00
Včeraj so borzni posredniki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenili 1511 poslov, ki so bili skupaj vredni 463 mio SIT. Slovenski borzni indeks je pridobil 0,11% in je vreden 1.795 točk, Slovenski indeks pidov pa je padel za 0,37% na 1.467 točk.
Porazen poslovni teden
24. 02. 2001 00.00
Vrednosti delnic tehnoloških podjetij so v zadnjih dveh urah včerajšnjega poslovanja na Wall Streetu skokovito porasle, kar je nekoliko pomagalo ublažiti posledice jutranje razprodaje in nasploh poraznega poslovnega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq je poslovni teden sklenil pri vrednosti 2.262,49 točke, kar je za 17,53 točke oziroma 0,8 odstotka več kot v četrtek, še vedno pa kar 6,7 odstotka nižje kot v petek minulega tedna. Nasdaq je od začetka letošnjega leta nazadoval za 8,4 odstotka.
Razpis za izbor bank v NSVS
20. 02. 2001 00.00
Stanovanjski sklad RS je v dnevnem časopisju objavil javni razpis za izbor bank, ki bodo sodelovale v tretji nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS). Izbrane banke bodo z varčevalci sklepale petletne (13.300) in desetletne (13.300) varčevalne pogodbe, na osnovi katerih bodo varčevalci lahko zaprosili za ugodna stanovanjska posojila. Najnižji mesečni obrok varčevanja je 11.000 tolarjev. Zainteresirane banke se lahko na razpis prijavijo do vključno 6. marca, je povedala pomočnica direktorja Stanovanjskega sklada RS Nevenka Fajdiga.
Ključne obrestne mere nespremenjene
15. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka (ECB) danes v skladu s pričakovanji ni spremenila svojih ključnih obrestnih mer. V nasprotju od ameriške centralne banke, ki je januarja dvakrat sprejela odločitev o znižanju ključnih obrestnih mer za 0,5 odstotka, je ECB danes sprejela odločitev, da ostaja najpomembnejša obrestna mera v 12 držav članicah evropske monetarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank, še vedno 4,75 odstotka, kar je za 0,75 odstotka pod ameriško stopnjo.
V pričakovanju Greenspanovega poročila
13. 02. 2001 00.00
Svetovni finančni trgi čakajo na nov znak predsednika ameriških Federalnih rezerv (Fed) Alana Greenspana, ki bo v kratkem podal polletno poročilo o gospodarskem zdravju države. Vprašanje je, ali se bo Greenspan vendarle odločil še tretjič zmanjšati obrestne mere - po dveh zaporednih pol-odstotnih prejšnji mesec. Ekonomisti ne pričakujejo večjih presenečenj. Strokovnjaki že pravijo, da ni več razlogov za strah, da bi se skoraj desetletna gospodarska rast upočasnila ali pa celo zapadla v recesijo. Potrošnja na tržiščih se je v zadnjem času spet povečala, po tem, ko je bila v ponovoletnem času pod pričakovanji.
Britanska banka znižala obrestno mero
08. 02. 2001 00.00
Britanska centralna banka je za četrtino odstotne točke znižala obrestno mero na 5,75 odstotka. Gre za prvo znižanje obrestne mere po letu 1999. Banka upa, da bo s to odločitvijo pripomogla k britanski gospodarski rasti. Tudi ameriški Odbor za zvezne rezerve je pred kratkim za eno odstotno točko znižal obrestne mere, da bi pripomogel k ameriški gospodarski rasti in k večjemu zaupanju ameriških potrošnikov v gospodarstvo.
V pričakovanju odločitve FED-a
02. 02. 2001 00.00
Vsi glavni svetovni delniški trgi so včeraj dan preživeli v pričakovanju odločitve ameriške centralne banke, FED-a, glede spremembe obrestnih mer. Tako so tudi v dopoldanskem trgovanju v Nemčiji trgovci zamenjali le malo delnic, vendar je vodilni indeks DAX kljub temu uspel dan zaključiti više, predvsem zaradi naraščajočih tečajev tehnoloških delnic. Siemens, elektronski in inženirski gigant, največje evropsko software podjetje SAP in proizvajalec čipov Infineon Technologies so vodili vzpon na frankfurtski borzi in k vzponu DAX-a prispevali kar 42 točk. Tako se je DAX zaključil 0,65% više in dan končal na 6.795 (+55) točkah. V tem letu je pridobil že približno 7%.
ECB ni zvišala obrestnih mer
02. 02. 2001 00.00
Evropska centralna banka v četrtek ni zvišala ključnih obrestnih mer. Najpomembnejša obrestna mera v dvanajstih državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, tako še vedno znaša 4,75 odstotka. Svet je danes razpravljal tudi o denarnopolitični situaciji v evroobmočju in kot je povedal predsednik ECB Wim Duisenberg, glede na situacijo za zdaj še ne razmišljajo o spreminjanju obrestnih mer. ECB tako pri spremembi obrestnih mer ni sledila ameriški centralni banki, ki je včeraj po pričakovanjih sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka ter diskontno obrestno mero, po kateri ameriška centralna banka posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na pet odstotkov.
Manjša prodaja avtomobilov v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Prodaja avtomobilov v ZDA se je januarja zmanjšala za skoraj sedem odstotkov. Največji avtomobilski proizvajalci so skupno prodali 16,7 milijona avtomobilov, januarja leto prej pa 17,9 milijona avtomobilov. Kljub slabši prodaji v primerjavi z lanskim januarjem pa se je prodaja avtomobilov v primerjavi z decembrom lani, ko je bila s 14,4 milijona prodanih avtomobilov najnižja v zadnjih dveh letih, izboljšala. Slabe januarske rezultate je objavilo pet največjih avtomobilskih proizvajalcev, in sicer General Motors, Ford, Toyota, Nissan in DaimlerChrysler.
Znižanje obrestne mere v ZDA
02. 02. 2001 00.00
Odbor ameriške centralne banke Zveznih rezerv za odprti trg (FOMC) je na čelu s predsednikom Alanom Greenspanom po pričakovanju sprejel odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka. Odbor petih guvernerjev Zveznih rezerv pa je na prošnjo regionalnih bank obenem znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na 5 odstotkov. Bela hiša ni posebej komentirala odločitve Feda, gospodarstveniki pa so poudarili, da je bila taka poteza dobrodošla. Vrednosti delnic na borzi se medtem niso bistveno spremenile, saj je bilo znižanje obrestnih mer pričakovano in vlagatelji so poslovne poteze povlekli že pred odločitvijo Feda.
Končan forum v Davosu
30. 01. 2001 00.00
Svetovni gospodarski forum se je letos posvetil neuravnoteženemu globalizacijskemu procesu, ki povzroča številne geopolitične in gospodarske težave. Med pomembnejšimi temami sta bili poleg nerazvite afriške celine tudi integracija Evrope in stanje na Balkanu.
Vnovično znižanje obrestnih mer v ZDA
30. 01. 2001 00.00
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke bo na dvodnevnem zasedanju v Washingtonu, ki se bo začelo danes, predvidoma znova znižal obrestne mere. Po mnenju analitikov naj bi tokratno znižanje referenčne obrestne mere znašalo pol odstotne točke, čeprav nekateri dopuščajo tudi možnost znižanja za 0,75 oz. za celo odstotno točko. Predsednik Federal Reserve Alan Greenspan naj bi po mnenju poznavalcev znižanje obrestnih mer že nakazal v govoru pred senatom minuli četrtek, ko je opozoril, da inflacija ni previsoka, medtem ko naj bi bila rast ameriškega gospodarstva "blizu ničle".
Upočasnjevanje ameriškega gospodarstva
08. 01. 2001 00.00
Časopis New York Times ugotavlja, da bo imelo morebitno nazadovanje ameriškega gospodarstva velik negativen vpliv na svetovno gospodarstvo, katerega so ZDA s svojim velikim povpraševanjem potegnile iz zadnje finančne krize. Ameriška centralna banka je nazadnje nenadno znižala obrestne mere oktobra 1998, da bi zaščitila domače gospodarstvo pred učinki ruske finančne krize kot posledice gospodarskega nazadovanja v Aziji. Po mnenju New York Timesa je predsednik Feda Alan Greenspan pretekli teden s podobno potezo poskušal preprečiti, da bi tokrat ZDA potegnile ostali svet v gospodarsko krizo.
Znova nižje obrestne mere
05. 01. 2001 00.00
Ameriška centralna banka je včeraj vnovič znižala diskontno obrestno mero, tokrat za 0,25 odstotne točke na 5,5 odstotka. Le dan potem, ko je znižala diskontno obrestno mero in obrestno mero, po kateri si banke izposojajo denar prek noči, je uresničila svoje napovedi o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Diskontna obrestna mera se obračunava, kadar si banke pri centralni banki izposojajo denar.
Dražje delnice v Tokiu
05. 01. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se na znižanje ameriških obrestnih mer odzvali s precejšnjimi zvišanji. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 176,12 točke oz. 1,3 odstotka in trgovanje končal na 13.867,61 točke. Prav tako je na deviznih trgih močno poskočil tečaj ameriškega dolarja - zanj je treba odšteti že več kot 116 jenov, kar je največ v zadnjih 18 mesecih. V ponedeljek bodo japonski finančni trgi zaradi praznika zaprti.
Poročilo ZN o gospodarskih gibanjih
30. 12. 2000 00.00
Poročilo Združenih narodov o svetovnih gospodarskih gibanjih z naslovom "Svetovni gospodarski položaj in predvidevanja 2001" napoveduje, da bo svetovna gospodarska rast v prihodnjem letu znašala okrog 3,5 odstotka. Poročilo predvideva, da se bo gospodarsko okrevanje po finančnih krizah v letih 1997 in 1998 malce upočasnilo in svetovna gospodarska rast verjetno ne bo dosegla presenetljivih štirih odstotkov v letu 2000.
Zvezne rezerve ohranile obrestne mere
20. 12. 2000 00.00
Zvezne rezerve ameriške centralne banke (Fed) po torkovem sestanku upravnega odbora niso spremenile obrestnih mer, čeprav so vlagatelji pričakovali, da bi bil morda za to že čas, ker se ameriško gospodarstvo že nekaj časa ohlaja. Kljub temu, da ni prišlo do znižanja obrestnih mer, pa je predsednik Feda Alan Greenspan po sestanku dejal, da se pozornost od skrbi pred inflacijo usmerja na strah pred recesijo, kar pomeni, da bo v kratkem res prišlo do znižanja obrestnih mer.
Rok za oddajo vlog za študijska posojila
13. 12. 2000 00.00
Na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje je v rubriki naša dejavnost - štipendije in posojila od 30. novembra objavljen drugi javni razpis za dodelitev posojil za študij. Prav tako je na spletnih straneh na voljo vloga za bančno posojilo za študij in regresiranje realne obrestne mere z navodilom za izpolnjevanje. Zainteresirani jo lahko natisnejo in jo izpolnjeno priporočeno pošljejo na Zavod RS za zaposlovanje na Glinškovo 12 v Ljubljani ali pa jo osebno vložijo na uradu za delo zavoda, kjer so vloge za posojila prav tako na voljo. Rok za oddajo vlog je 21. december letos, so sporočili z omenjenega zavoda.
Greenspanove izjave dale zalet
06. 12. 2000 00.00
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes sledili pozitivnim gibanjem na Wall Streetu ter zabeležili precejšnjo rast. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 194,32 točke oz. 1,3 odstotka na 14.889,37 točke. Veliki porasti tečajev ameriških delnic so v Tokiu pozitivno vplivali predvsem na delnice podjetij visoke tehnologije, kot sta Sony in NEC.
Večja eskontna obrestna mera
01. 12. 2000 00.00
Svet Banke Slovenija (BS) se je 21. novembra odločil za povečanje splošne eskontne obrestne mere BS z devet odstotkov na deset odstotkov letno, ki začne valjati danes. Posledično pa se je danes spremenila tudi obrestna mera za lombardna posojila z deset odstotkov na 11 odstotkov letno ter zamudna obrestna mera.
Počasnejša gospodarska rast
30. 11. 2000 00.00
Gospodarska rast v svetovni velesili Združenih državah Amerike se je prvič v štirih letih nekoliko upočasnila, saj je bila v letošnjem drugem četrtletju 2,4-odstotna, četrtletje prej pa še 5,6-odstotna.
Ugodni devizni krediti SKB banke
15. 11. 2000 00.00
SKB banka je na osnovi pred kratim prejetega mednarodnega sindiciranega posojila v višini 50 milijonov evrov s strani sindikata trinajstih tujih bank pripravila posebno ponudbo deviznih kreditov za slovenske uvoznike, ki jih slednji že lahko črpajo. Podjetje lahko najame kredit za različno ročnost, kar vpliva tudi na višino obrestne mere. Slednjo je SKB banka pri deviznih kreditih znižala za najmanj 0,4 odstotne točke pri kratkoročnih in največ 0,7 odstotne točke pri dolgoročnih deviznih kreditih.
Upad prodaje avtomobilov
15. 11. 2000 00.00
Prodaja novih avtomobilov v Zahodni Evropi je oktobra upadla za štiri odstotke. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov se je prodaja v primerjavi z oktobrom 1999 znižala s 1,17 milijona na 1,12 milijona vozil.
Dow Jones navzdol
04. 11. 2000 00.00
Industrijski indeks Dow Jones je včeraj, v primerjavi s četrtkom, padel za 62,56 točke, oziroma 0,57 odstotka na vrednost 10.817,95 točke. Na tedenski ravni je Dow Jones izgubil 2,1 odstotka. Podobno kot Dow Jones je tudi širši indeks Standard & Poor's