obrestne mere
Znova nižje obrestne mere
05. 01. 2001 00.00
Ameriška centralna banka je včeraj vnovič znižala diskontno obrestno mero, tokrat za 0,25 odstotne točke na 5,5 odstotka. Le dan potem, ko je znižala diskontno obrestno mero in obrestno mero, po kateri si banke izposojajo denar prek noči, je uresničila svoje napovedi o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer. Diskontna obrestna mera se obračunava, kadar si banke pri centralni banki izposojajo denar.
Dražje delnice v Tokiu
05. 01. 2001 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se na znižanje ameriških obrestnih mer odzvali s precejšnjimi zvišanji. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 176,12 točke oz. 1,3 odstotka in trgovanje končal na 13.867,61 točke. Prav tako je na deviznih trgih močno poskočil tečaj ameriškega dolarja - zanj je treba odšteti že več kot 116 jenov, kar je največ v zadnjih 18 mesecih. V ponedeljek bodo japonski finančni trgi zaradi praznika zaprti.
Poročilo ZN o gospodarskih gibanjih
30. 12. 2000 00.00
Poročilo Združenih narodov o svetovnih gospodarskih gibanjih z naslovom "Svetovni gospodarski položaj in predvidevanja 2001" napoveduje, da bo svetovna gospodarska rast v prihodnjem letu znašala okrog 3,5 odstotka. Poročilo predvideva, da se bo gospodarsko okrevanje po finančnih krizah v letih 1997 in 1998 malce upočasnilo in svetovna gospodarska rast verjetno ne bo dosegla presenetljivih štirih odstotkov v letu 2000.
Zvezne rezerve ohranile obrestne mere
20. 12. 2000 00.00
Zvezne rezerve ameriške centralne banke (Fed) po torkovem sestanku upravnega odbora niso spremenile obrestnih mer, čeprav so vlagatelji pričakovali, da bi bil morda za to že čas, ker se ameriško gospodarstvo že nekaj časa ohlaja. Kljub temu, da ni prišlo do znižanja obrestnih mer, pa je predsednik Feda Alan Greenspan po sestanku dejal, da se pozornost od skrbi pred inflacijo usmerja na strah pred recesijo, kar pomeni, da bo v kratkem res prišlo do znižanja obrestnih mer.
Rok za oddajo vlog za študijska posojila
13. 12. 2000 00.00
Na spletnih straneh Zavoda RS za zaposlovanje je v rubriki naša dejavnost - štipendije in posojila od 30. novembra objavljen drugi javni razpis za dodelitev posojil za študij. Prav tako je na spletnih straneh na voljo vloga za bančno posojilo za študij in regresiranje realne obrestne mere z navodilom za izpolnjevanje. Zainteresirani jo lahko natisnejo in jo izpolnjeno priporočeno pošljejo na Zavod RS za zaposlovanje na Glinškovo 12 v Ljubljani ali pa jo osebno vložijo na uradu za delo zavoda, kjer so vloge za posojila prav tako na voljo. Rok za oddajo vlog je 21. december letos, so sporočili z omenjenega zavoda.
Greenspanove izjave dale zalet
06. 12. 2000 00.00
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes sledili pozitivnim gibanjem na Wall Streetu ter zabeležili precejšnjo rast. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 194,32 točke oz. 1,3 odstotka na 14.889,37 točke. Veliki porasti tečajev ameriških delnic so v Tokiu pozitivno vplivali predvsem na delnice podjetij visoke tehnologije, kot sta Sony in NEC.
Večja eskontna obrestna mera
01. 12. 2000 00.00
Svet Banke Slovenija (BS) se je 21. novembra odločil za povečanje splošne eskontne obrestne mere BS z devet odstotkov na deset odstotkov letno, ki začne valjati danes. Posledično pa se je danes spremenila tudi obrestna mera za lombardna posojila z deset odstotkov na 11 odstotkov letno ter zamudna obrestna mera.
Počasnejša gospodarska rast
30. 11. 2000 00.00
Gospodarska rast v svetovni velesili Združenih državah Amerike se je prvič v štirih letih nekoliko upočasnila, saj je bila v letošnjem drugem četrtletju 2,4-odstotna, četrtletje prej pa še 5,6-odstotna.
Ugodni devizni krediti SKB banke
15. 11. 2000 00.00
SKB banka je na osnovi pred kratim prejetega mednarodnega sindiciranega posojila v višini 50 milijonov evrov s strani sindikata trinajstih tujih bank pripravila posebno ponudbo deviznih kreditov za slovenske uvoznike, ki jih slednji že lahko črpajo. Podjetje lahko najame kredit za različno ročnost, kar vpliva tudi na višino obrestne mere. Slednjo je SKB banka pri deviznih kreditih znižala za najmanj 0,4 odstotne točke pri kratkoročnih in največ 0,7 odstotne točke pri dolgoročnih deviznih kreditih.
Upad prodaje avtomobilov
15. 11. 2000 00.00
Prodaja novih avtomobilov v Zahodni Evropi je oktobra upadla za štiri odstotke. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov se je prodaja v primerjavi z oktobrom 1999 znižala s 1,17 milijona na 1,12 milijona vozil.
Dow Jones navzdol
04. 11. 2000 00.00
Industrijski indeks Dow Jones je včeraj, v primerjavi s četrtkom, padel za 62,56 točke, oziroma 0,57 odstotka na vrednost 10.817,95 točke. Na tedenski ravni je Dow Jones izgubil 2,1 odstotka. Podobno kot Dow Jones je tudi širši indeks Standard & Poor's
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Japonska banka in vlada neenotni
01. 11. 2000 00.00
Japonska vlada in centralna banka se strinjata, da si je japonsko gospodarstvo opomoglo od največje recesije po II. svetovni vojni, vendar si nista enotni, kolikšna naj bi bila gospodarska rast. Medtem ko centralna banka ocenjuje, da bo bruto domači proizvod v naslednjem davčnem letu narasel med 1,9 in 2,3 odstotka, državna agencija napoveduje njegovo zvišanje za 1,5 odstotka.
SRD z NKBM podpisala pismo o nameri
25. 10. 2000 00.00
Slovenska razvojna družbe (SRD) je z največjo upnico Palome, Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), danes uskladila dogovor glede terjatev banke, ki jih ima do Palome. Obe strani sta podpisali pismo o nameri glede delnega poplačila terjatev in obrestne mere za terjatve, na katere je dan moratorij na odplačevanje, je povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Dokončno pogodbo naj bi po Rekarjevih besedah podpisali do 10. novembra. Rekar je še povedal, da naj bi jutri podpisali pogodbo z Zavarovalnico Maribor, od katere bo SRD odkupila terjatve v višini 350 milijonov, ki jih ima zavarovalnica do Palome. Minuli četrtek je SRD že odkupila terjatve od Abanke in SKB banke.
Konec svetovne gospodarske rasti?
24. 10. 2000 00.00
Naraščujoče cene nafte in višje obrestne mere naj bi po mnenju šestih vodilnih nemških ekonomskih inštitutov v naslednjih 12 mesecih zmanjšale svetovno gospodarsko rast. Svetovno gospodarstvo, ki je letos zabeležilo 3,8-odstotno rast, naj bi tako prihodnje leto zabeležilo le 2,8-odstotno gospodarsko rast.
Britanska gospodarska rast se je upočasnila
20. 10. 2000 00.00
Velika Britanija je v tretjem letošnjem trimesečju, ki se je končalo konec septembra, zabeležila nekoliko upočasnjeno, 0,7-odstotno gospodarsko rast, kar je na letni ravni predstavljalo 2,9-odstotno gospodarsko rast. Na upočasnitev gospodarske rasti so vplivale predvsem višje obrestne mere ter zmanjšanje zaupanje potrošnikov, ki se je izrazilo v manjšem povpraševanju po izdelkih in storitvah.
Nove obveznice Republike Slovenije
10. 10. 2000 00.00
Z ministrstva za finance so sporočili, da bo Republika Slovenija v ponedeljek, 16. oktobra, na domačem finančnem trgu izdala tretjo izdajo desetletnih obveznic RS18, ki bo do zapadle v izplačilo 26. aprila 2010 in drugo izdajo triletnih obveznic RS19, ki bodo zapadle v izplačilo 24. julija 2003. Obveznice RS18 so denominirane v evrih, izplačljive v tolarski protivrednosti in imajo fiksno šestodstotno letno obrestno mero. Obveznice RS19 pa bodo imele spremenljivo obrestno mero, ki je enaka vsoti vsakokrat veljavne temeljne obrestne mere in 4,2 odstotne točke (TOM + 4,2 odstotka letno).
IMF napoveduje rast svetovnega gospodarstva
20. 09. 2000 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) v svojem letnem poročilu napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo letos doseglo 4,7-odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,5 odstotka več, kot so napovedali maja letos. Zasluge za izboljšano napoved gredo trajni gospodarski rasti Združenih držav Amerike, okrepljeni evropski gospodarski rasti ter okrevajočemu japonskemu gospodarstvu. Če se bodo napovedi IMF uresničile, bo to najvišja gospodarska rast po letu 1988. IMF napoveduje, da naj bi razmere v svetovnem gospodarstvu ostale takšne tudi naslednje leto. Letno poročilo je IMF objavil ob začetku rednega letnega srečanjem IMF in Svetovne banke, ki se ga bodo konec tedna v Pragi udeležili predsedniki vlad, finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 182 držav.
IMF bo skrajšal dobo odplačevanja kreditov
17. 09. 2000 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) bo skrajšal dobo odplačevanja kreditov in zvišal obrestne mere, je sporočilo ameriško ministrstvo za zaklad. S tem je IMF popustila zahtevam ZDA, ki so ga že dlje časa priganjale, naj omeji dobo odplačevanja dolgoročnih posojil. Izvršilni direktorij IMF je še pred mesecem dni zavrnil tak ameriški predlog, kar je bilo nenavadno, saj so ZDA glavne delničarke sklada.
FED ni spremenila obrestnih mer
23. 08. 2000 00.00
Ameriška centralna banka v skladu s pričakovanji večine analitikov včeraj ni zvišala obrestnih mer. Odbor guvernerjev centralne banke (ali Fed) je v sporočilu za javnost zapisal, da podatki kažejo na upočasnjevanje rasti povpraševanja, ki se približuje stopnji produktivnosti. Wall Street je Fedovo odločitev, da pusti obresti pri miru že drugič zapored, sprejel brez posebnega navdušenja, saj je indeks Dow Jones na borzi v New Yorku porasel le za 59,34 točke na vrednost 11.139,14 točke.
Nekoliko cenejše delnice v Tokiu
23. 08. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes nekoliko znižali. Potem ko je dan prej zabeležil močan porast, je indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, v sredo izgubil 18,09 točke in trgovanje končal pri 16.436,65 točke.
Wall street čaka na sestanek odbora
19. 08. 2000 00.00
Ameriški borzni indeksi so včeraj minimalno izgubljali na vrednosti, kar je po mnenju analitikov posledica previdnosti vlagateljev pred torkovim sestankom odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zveznih rezerv. Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom padel za 0,08 odstotka oziroma 9,16 točke na vrednost 11.046,48 točke, vendar na tedenski ravni dosegel rast 0,17 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je v petek v primerjavi s četrtkom padel za 0,27 odstotka, oziroma 10,53 točke na vrednost 3.930,34, na tedenski ravni pa prav tako kot Dow Jones zabeležil porast za 3,7 odstotka.
Dražje delnice v Tokiu
14. 08. 2000 00.00
Delnice na osrednjem azijskem borznem parketu v Tokiu so se danes v povprečju podražile. Osrednji indeks tokijske borze Nikkei je pridobil 36,41 točke oz. 0,23 odstotka ter pristal pri 16.153,91 točke. Borzniki ugotavljajo, da petkova odločitev japonske centralne banke o zvišanju obrestne mere za 25 osnovnih točk ni imela večjega vpliva na današnje trgovanje, ekonomisti pa kljub temu opozarjajo, da bi lahko imela omenjena odločitev negativne posledice za japonsko gospodarstvo.
Nova izdaja državnih obveznic
19. 07. 2000 12.37
Republika Slovenija bo 24. julija letos izdala na domačem finančnem trgu drugo izdajo desetletnih obveznic RS18, ki bodo zapadle v izplačilo 26. aprila leta 2010, in prvo izdajo triletnih obveznic RS19, ki bodo zapadle v izplačilo 24. julija 2003. Obveznice RS18 so denominirane v evrih, izplačljive pa v tolarski protivrednosti in imajo fiksno obrestno mero šest odstotkov na letni ravni. Obveznice RS19 pa bodo imele spremenljivo obrestno mero, ki je enaka vsoti vsakokrat veljavne temeljne obrestne mere in 4,2 odstotne točke (TOM + 4,2 odstotka letno), so sporočili z ministrstva za finance.
Visoka inflacija v Franciji
15. 07. 2000 15.54
Porast cen nafte na svetovnih trgih je povzročil tudi porast inflacije v Franciji. V juniju je dosegla 1,7 odstotka, kar je najvišja zabeležena stopnja inflacije od januarja 1997,je objavil francoski statistični urad INSEE.
Ruska centralna banka znova znižala obresti
10. 07. 2000 14.27
Ruska centralna banka je že četrtič letos znižala obrestne mere, tokrat za pet odstotnih točk. Sedanja raven obrestnih mer znaša 28 odstotkov, kar je najnižja raven po februarju 1998. V primerjavi z začetkom leta, ko so se obrestne mere gibale pri 55 odstotkih, pa so se skoraj prepolovile.
Katastrofalne posledice suše
03. 07. 2000 20.53
Po napovedih ministrstva za kmetijstvo bo letošnji pridelek katastrofalen, saj bomo pridelali le četrtino lanske pšenice. Suša je močno prizadela tudi druga žita, povrtnine in travine, po prvih podatkih pa naj bi bilo škode že za 6 milijard tolarjev.
Nikkei še porasel
28. 06. 2000 11.24
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je pridobil 91,11 točke in trgovanje končal pri 17.370,17 točke. To je pol odstotka več kot v ponedeljek.
Dow Jones navzgor, Nasdaq navzdol
24. 06. 2000 12.48
Ameriški borzni indeksi so konec minulega tedna pričakali z mešanimi rezultati. Industrijski indeks Dow Jones je v petek na Wall Streetu porasel za 28,63 točke na 10.404,75 točke, na tedenski ravni pa vseeno izgubil skupaj 44,55 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa je v petek tako kot že dan prej padel. V primerjavi s četrtkom je izgubil 91,19 točke oz. 2,3 odstotka in teden končal na 3845,65 točke. Potem ko je ves teden počasi naraščal, pa je Nasdaq v četrtek in petek vse pridobljeno izgubil, kljub temu pa je bil v petek le za 14,91 točke nižji kot pred tednom dni.
Močan padec indeksa Dow Jones
17. 06. 2000 10.01
Industrijski indeks Dow Jones je po koncu včerajšnjega poslovnega dne na newyorški borzi padel za 265,52 točke oz. 2,5 odstotka in teden končal na vrednosti 10.449,30 točke. K padcu Dow Jonesa so v največji meri prispevale banke, katerih vrednosti delnic so večinoma padle zaradi bojazni, da bodo višje obrestne mere zmanjšale njihove dobičke. Dow Jones je v primerjavi s prejšnjim petkom izgubil 164,76 točke, včerajšnji padec pa je bil najhujši letos od presunljivega 14. aprila, ko je izgubil več kot 600 točk.