obrestne
Zvezne rezerve dvignile obrestne mere
01. 07. 1999 08.26
Urad ameriških Zveznih rezerv je v sredo zvišal najpomembnejše obrestne mere za četrtinko točke, kar je prvo povišanje obrestnih mer v zadnjih dveh letih. Zvišanje obrestnih mer naj bi po mnenju ameriških analitikov upočasnilo prehitro rast ameriškega gospodarstva ter zmanjšalo možnost delovanja inflacije, ki bi lahko popolnoma spodkopala rast.
Evropske države v najboljšem finančnem položaju
19. 06. 1999 08.32
Evropske dežele so v najboljšem finančnem položaju v zadnjih 50 letih, je danes dejal guverner francoske osrednje banke Jean-Claude Trichet in dodal, da so obrestne mere na najnižjih ravneh doslej in tako ustvarjajo ugodne razmere za naložbe. Glede slabljenja evra pa je Trichet dejal, da ima ta valuta možnosti za porast in da bo evropska osrednja banka nadaljevala politiko denarne stabilnosti in kredibilnosti. ''Francosko gospodarstvo je relativno robustno, obstojijo tudi ohrabrujoči elementi, ki nakazujejo k rasti gospodarstva,'' je še povedal Trichet in dodal, da zadnja poročila francoske osrednje banke dajejo več pozitivnih signalov kot januarska ali februarska. ''Brezposelnost v Franciji naj bi se še naprej zniževala, toda morali bi ostati previdni in se ne zadovoljiti s sedanjimi razmerami,'' je posvaril in dodal, da so trenutno v Franciji zelo ugodne razmere za naložbe.
Ničelna majska inflacija povzročila porast delnic na Wall Streetu
17. 06. 1999 10.58
Poročilo ameriškega ministrstva za delo o nespremenjenem indeksu potrošniških cen meseca maja v primerjavi z aprilom je imelo zelo ugoden vpliv na newyorško borzo. Industrijski index Dow Jones je ob koncu poslovnega dne narasel za 189,96 točke do skupne vrednosti 10.784,95 točke.
Zvišanje obrestnih mer v ZDA?
13. 06. 1999 09.41
Med ameriškimi vlagatelji se krepi prepričanje, da bo ameriška centralna banka (Federal Reserve) na naslednjem srečanju, ki bo 29. in 30. junija, zvišala obrestne mere in tako upočasnila rast ameriškega gospodarstva.
Višji tečaji delnic v Tokiu
20. 05. 1999 10.00
Tečaji delnic na tokijski borzi so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei si je proti koncu borznega dne nekoliko opomogel in trgovanje sklenil pri 16.199,99 točke, kar je 71,81 točke ali 0,4 odstotka več kot v sredo.
TZS: Kljub letos slabši sezoni je v turizmu potrebno delovanje
19. 05. 1999 15.00
Člani izvršilnega odbora Turistične zveze Slovenije (TZS) so na današnji seji poudarili, da je očitno, da bo letošnja turistična sezona slabša od lanske zaradi bližine vojne. ''To pa ne sme biti izgovor, da nič ne storimo, kar velja tudi za državo. Vsakdo mora v svojem okolju nekaj storiti,'' je dejal predsednik TZS Marjan Rožič. Člani so še menili, da se morajo turistična podjetja bolj povezati in na trgu ponuditi razpoznaven turistični produkt, poudarili so, da je tudi urejeno okolje del turistične ponudbe, in opozorili na domačega gosta.
Nižje obrestne mere in višji zneski posojila v NLB
17. 05. 1999 16.25
Nova Ljubljanska banka je dopolnila ponudbo posojil za nepremičnine in jo posebej prilagodila potrebam in željam tistih, ki želijo svoj stanovanjski problem rešiti dolgoročno. Gre za posojila, zavarovana z zastavo nepremičnine, za katere veljajo nižje obrestne mere in odplačilna doba do 20 let, za posojilojemalce mlajše od 35 let pa je podaljšana na 30 let.
Centralna banka Izraela znižala obrestne mere
04. 05. 1999 17.24
Emisijska banka Izraela je sporočila, da je maja znižala obrestne mere za 0,5 odstotka. Ukrep je del monetarne politike za znižanje inflacije. Slednja je namreč še vedno višja od želenih in načrtovanih štirih odstotkov.
Evropska centralna banka znižala temeljno obrestno mero
09. 04. 1999 09.42
Evropska centralna banka je v skrbeh zaradi šibke gospodarske rasti in dvoštevilčne ravni brezposelnosti po Evropi znižala temeljno obrestno mero za pol odstotne točke, in sicer na 2,5 odstotka. Gre za prvo znižanje obrestne mere, odkar so 1. januarja uvedli skupno evropsko valuto.
Nikkei danes navzdol
24. 02. 1999 09.06
Po včerajšnji krepki rasti je današnje trgovanje na tokijski borzi minilo v znamneju padca delnic. Glavni indeks je že dopoldanski del trgovanja zaključil 0,05 odstotka oz. 6,82 točke niže kot včeraj, in sicer na 14.493,83 točke. Do konca delavnika pa je Nikkei padel na 14.355,45 točke, kar je 145,20 točke oz. odstotek niže kot včeraj.
Minister Gaspari o uvedbi DDV in odpravi TOM
02. 02. 1999 14.13
Minister za finance Mitja Gaspari meni, da letos, ko nastopi davek na dodano vrednost (DDV), še ni pravi trenutek za ukinitev temeljne obrestne mere (TOM). Glede uvedbe DDV pa je Gaspari dejal, da ne vidi nobene potrebe za odlašanje z rokom njegove uvedbe.
Letos nekoliko nižja gospodarska rast
03. 01. 1999 09.53
Gospodarska rast v Sloveniji bo po ocenah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v letu 1999 predvidoma dosegla 3,75 odstotka, povprečna letna inflacija bo predvidoma znašala 6,8 odstotka, medtem ko naj bi bila brezposelnost nekoliko nižja kot v letu 1998, in sicer naj bi se stopnja registrirane brezposelnosti gibala okoli 14 odstotkov.
Trenutne obrestne mere evra ne bodo zavirale gospodarske rasti
03. 01. 1999 09.35
Trenutne obrestne mere na področju evra (3 odstotke) niso ovira za gospodarsko rast in oblikovanje novih delovnih mest, je v pogovoru za sobotno številko madridskega gospodarskega časnika Expansion ocenil eden od članov uprave Evropske centralne banke Eugenio Domingo Solans. Solans tudi meni, da tisti, ki v monetarni politiki iščejo rešitev vprašanja brezposelnosti, živijo v zmoti. ''V normalnih pogojih je vedno mogoče spreminjati obrestno stopnjo bodisi v eno bodisi v drugo smer,'' je dodal vodilni predstavnik Evropske centralne banke.
Tokio zaprt, Dow Jones navzgor
23. 12. 1998 09.44
Tokijska borza je danes zaradi praznikov zaprta.
Banka Slovenije znižala splošno eskontno obrestno mero
09. 12. 1998 12.58
Svet Banke Slovenije (BS) je na svoji torkovi seji med drugim znižal splošno eskontno obrestno mero BS z deset na osem odstotkov letno. Sprememba bo stopila v veljavo 1. januarja 1999. Sprejeti sklep o znižanju splošne eskontne obrestne mere BS ima za posledico znižanje obrestne mere za lombardna posojila z enajst na devet odstotkov letno ter zamudne obrestne mere, so po seji sveta sporočili iz BS.
Vnovičen padec britanske industrijske proizvodnje
09. 12. 1998 08.08
Vnovičen padec britanske industrijske proizvodnje London, 9. decembra (STA/dpa) - Industrijska proizvodnja v Veliki Britaniji je po poročilih britanskega statističnega urada oktobra padla že tretji mesec zapored. Glede na mesec prej se je industrijska proizvodnja v predelovalni obrti, dejavnosti, kjer je padec najbolj občuten, zmanjšala za 0,4 odstotka, medtem ko njeno znižanje na letni ravni v isti panogi znaša 0,5 odstotka. Industrijska proizvodnja naj bi po podatkih statističnega urada dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bo na podlagi omenjenih številk centralna banka znižala obrestne mere ter tako olajšala položaj omenjene panoge, ki ustvari petino britanskega bruto domačega proizvoda.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je optimistična
19. 11. 1998 07.58
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pričakuje zaradi mednarodne finančne krize v prihodnjem letu upočasnitev gospodarske rasti. V letu 2000 pa je mogoče znova pričakovati zagon rasti kojunkturnih gibanj. Nemčija npr. kljub začasnemu padcu konjunkturne krivulje z 2,7 na 2,2 odstotka napoveduje za obdobje od leta 1999 do 2000 zmanjšanje števila brezposelnih pod 4 milijone. Tudi v preostalih evropskih državah naj bi šel razvoj v to smer, saj OECD pričakuje rast bruto domačega produkta za 2,9 odstotka v tekočem letu in 2,5 v prihodnjem, pri čemer pa se bo rast v ZDA s 3,5 znižala na 1,5 odstotkov. Obrestne mere in stopnje inflacije so na rekordno nizki ravni, tudi cene surovin so rekordno nizke, kar pomeni okrepitev kupne moči potrošnikov ter notranjega povpraševanja, skupaj z okrepljenimi tečaji pa to obeta pozitiven razvoj. OECD je optimistična in meni, da bo rast v najslabšem primeru nična, poudarjajo pa nujnost stalne pripravljenosti politikov za takojšnje ukrepanje v primeru konjunkturnih nihanj na slabše, ki jih brez dvoma še ni konec.
Ameriška centralna banka znižala obrestno mero
18. 11. 1998 08.14
Ameriška centralna banka je tretjič v dveh mesecih znižala orientacijske obresti. Odbor banke za odprti trg je včeraj znižal obrestno mero za enodnevna posojila za nadaljnjo četrtino točke na 4,75 odstotka. Eskontna obrestna mera se je znižala na 4,5 odstotka.
Izraelski finančni strokovnjak svetuje devalvacijo denarja
15. 11. 1998 09.57
Izraelski finančni strokovnjak Sem Vaktin, ki se mudi v makedonski prestolnici že več mesecev, je Narodni banki Makedonije predlagal, naj čimprej in ''na razumen način'' devalvira denar; v nasprotnem primeru bodo to opravili ulični preprodajalci. V pismu, ki ga je naslovil na makedonsko centralno banko, izraelski finančni strokovnjak poudarja, da je tečaj denarja že dolgo nerealen ter da bodo posledice devalvacije v primeru poznejšega ukrepanja še hujše. Finančni strokovnjak je kritiziral tudi najnovejše obrestne mere makedonske osrednje banke, ki bodo po njegovem mnenju slabo vplivale na makedonsko gospodarstvo.
Irski grozi gospodarsko ''pregrevanje''
29. 10. 1998 07.49
Irska bi morala poostriti svoj fiskalni sistem, da bi omejila pregrevanje svojega gospodarstva, ki ima najbrž največjo rast v Evropi in nevtralizirati pričakovano zmanjšanje obrestne mere, je ocenil Mednarodni denarni sklad (IMF). V letošnjem poročilu o stanju irskega gospodarstva so predstavniki sklada pohvalili rezultate, ki jih je Irska zabeležila v zadnjih letih na gospodarskem področju. Medtem ko nekateri menijo, da so kratkoročne perspektive irskega gospodarstva v glavnem ugodne, drugi opozarjajo, da bi pretresi v svetovnem gospodarstvu lahko povzročili izrazito drugačne, negativne učinke.
Greenspan namignil na znižanje obresti, Dow Jones skokovito narastel
24. 09. 1998 08.44
Potem, ko je predsednik ameriške centralne banke (Federal Reserve) Alan Greenspan v kongresu izrazil potrebo po hitrem ukrepanju za zajezitev mednarodne finančne krize, je borzni indeks Dow Jones do konca dneva narasel za 257,21 točke.
George Soros govoril o nižjih obrestnih merah
16. 09. 1998 14.40
Eden od najpomembnejših finančnikov George Soros je izjavil, da bi bile nižje obrestne mere za Ameriko uporabne, vendar ne zadostne, da bi pripomogle k splošni ekonomski krizi. Denar mora pritekati v periferne države, ker bi s tem ublažili njihove ekonomske težave.
Inflacija v Veliki Britaniji še pada
16. 09. 1998 07.54
Letna stopnja inflacije je v Veliki Britaniji avgusta padla iz julijskih 3,5 odstotka na 3,3 odstotka. S tem je laburistična vlada dosegla svoj skriti cilj, po vztrajnem padanju inflacije od maja dalje. Vrednost nižjo od 2,5 odstotka so nazadnje zabeležili novembra 1994. Razmere bi morale še okrepiti zahteve izvozne industrije in sindikatov, ki se boje recesije, po padcu orientacijske obrestne mere. Centralna banka je pretekli teden odločila, da orientacijska obrestna mera ostaja 7,5 odstotka.
Norveška centralna banka zvišala obrestne mere
13. 08. 1998 07.50
Norveška centralna banka bo še petič letos zvišala orientacijske obrestne mere. Kot je povedal direktor centralne banke Kjell Storvik, mora Norveška krono v primerjavi z valutami Evropske unije obdržati stabilno, kar pa je izredno težko, saj vrednost krone zaradi padca cen surove nafte, ki je glavni izvozni produkt te skandinavske države, neprestano pada. Nazadnje je norveška centralna banka podoben ukrep izvedla 6. julija letos, finančni strokovnjaki pa menijo, da lahko kmalu pride do vnovičnega znižanja obrestnih mer, kar pa bo odvisno od gibanja cen surove nafte.
Začetek delovanja Evropske centralne banke
30. 06. 1998 15.25
Evropska unija je danes z obeležitvijo začetka delovanja Evropske centralne banke (ECB) storila nov korak na poti do evra, skupne unijine denarne enote, ki jo bo 1. januarja prihodnje leto uvedlo enajst članic povezave. Kot je na današnjem slovesnem odprtju banke poudaril njen predsednik Wim Duisenberg, mora nova Evropska centralna banka "enoglasno" govoriti pri vzpostavitvi monetarne politike z "resnično evropsko usmerjenostjo".
Za Krko minuta odmora
05. 06. 1998 10.47
Četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je minilo predvsem v znamenju ustavitve trgovanja z delnicami Krke, zaradi sodne odločbe iz naslova patentne tožbe s strani ameriške farmacevtske multinacionalke Merck. Višina odškodnine naj bi se gibala više od sto milijonov dolarjev. Nekateri borzni udeleženci so bili z novico seznanjeni že dan prej, tako da so vneto prodajali zaloge omenjenih delnic. Razprodaje so se nadaljevale še nekaj časa včeraj, dokler Ljubljanska borza ni zaustavila trgovanje z delnicami Krke. Do omenjenega ukrepa je bilo sklenjenih za 55,67 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj Krkinih delnic upadel za 3,1 odstotek in znaša sedaj 30.311 SIT. Odškodninske tožbe so v razvitem svetu, predvsem pa v farmaciji del vsakdana. Za ta namen imajo podjetja v svoji bilanci stanja oblikovane posebne rezervacije, Krka tu ni nikakršna izjema. Na razvitih trgih pa se ravno ne dogaja, da bi borzne oblasti v takih slučajih ustavile trgovanje z delnicami. Namen teh ukrepov naj bi bil zaščita delničarjev, dejansko pa le povečajo preplah med njimi. Trg je sam po sebi najboljši mehanizem zaščite. Predstavniki Krke bodo danes okrog 13. Ure sklicali tiskovno konferenco in podrobneje obrazložili dejstva iz sodbe, zato je pričakovati, da predstavniki borze še ne bodo sprostili trgovanja z delnicami Krke. Celoten trg je bil v četrtek negativen, saj je SBI izgubil kar 33,9 točke in končal pri 1.638,51. Vrednostno je bilo sicer največ trgovanja z delnicami Leka serije C, (641,9 mio SIT) a so bili sklenjeni le štirje posli. Z delnicami Leka A, je bilo sklenjenih za 46,3 mio SIT poslov, ob čemer je enotni tečaj upadel za 2,56 odstotka. Delnice Petrola so ob prometu v višini 39,49 mio SIT izgubile 2,06 odstotka vrednosti. Trend še posebej ni prizanesel >>novincu<< Gorenju, katerega tečaj je ob 17,49 mio SIT poslov, upadel za 3,7 odstotka.
Začela delovati Evropska centralna banka
01. 06. 1998 11.07
Evropska unija je danes uradno dobila Evropsko centralno banko (ECB) s sedežem v Frankfurtu, ki bo določala obrestne mere in monetarno politiko nasploh v enajstih državah, ki bodo januarja prihodnje leto uvedle evro. Njena glavna naloga bo zagotavljanje čim nižje inflacijske stopnje v zaenkrat enajsterici.
Največ trgovanja z Radensko
28. 05. 1998 11.51
V sredo je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev SBI porasel za 6,2 točki na vrednost 1.651,85 točke, ob zopet zelo skromnem prometu v višini 173,8 mio SIT. Največ se je trgovalo z delnicami Radenske, katerih tečaj se je okrepil za 0,7 odstotka (53,47 mio SIT). Z delnicami farmacevtov je bilo za polovico manj prometa, ob čemer so delnice Leka porasle za 0,31 odstotka, Krke pa za 0,18. Obdobje slabe likvidnosti trga se torej nadaljuje, kot največja razloga za tako stanje velja omeniti davek na kapitalske dobičke fizičnih oseb ter administrativne omejitve za vstop tujega kapitala.
Gorenjska banka v sodelovanju z občinama Bled in Radovljica
28. 05. 1998 11.37
Gorenjska banka (GB) je z občinama Bled in Radovljica tudi za leto 1998 sklenila pogodbo o poslovnem sodelovanju za pospeševanje malega gospodarstva na podlagi posojil z ugodnejšimi pogoji, so sporočili iz poslovne enote GB v Radovljici.
Madžarska centralna banka zmanjšala obrestne mere
27. 05. 1998 08.10
Narodna banka Madžarske je v ponedeljek zmanjšala skoraj vse kratkoročne obrestne mere za četrtino odstotka in tako presenetila udeležence na finančnem trgu, saj je do spremembe prišlo v nestabilnih razmerah neposredno po drugem krogu parlamentarnih volitev, ocenjujejo analitiki, ki še dodajajo, da je uvedba tega ukrepa ravno v tem trenutku lahko signal, da ni razloga za paniko, da gospodarstvo stoji na zdravih nogah in se inflacija zmanjšuje.