obrestne
Drugo srečanje finančnih ministrov treh držav
18. 05. 1998 15.28
Na dvodnevnem srečanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank Avstrije, Madžarske in Slovenije so največ pozornosti namenili vključevanju Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo na področju harmonizacije davčne zakonodaje in modernizacije trga kapitala, so v skupni izjavi po pogovorih povedali finančni ministri in guvernerji.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Rusija mora rešiti proračunske težave
03. 04. 1998 10.42
Rusija po mnenju predsednika Mednarodnega denarnega sklada Michela Candessusa doslej ni pokazala ustrezne volje za rešitev svojih davčnih težav. Kot je povedal predsednik MDS, se prav lahko zgodi, da bo Rusija zato "kaznovana".
Javni dolg Brazilije vedno višji
01. 03. 1998 10.16
Brazilski javni dolg se je po letu 1995, ko je oblast prevzel predsednik Fernando Cardoso, podvojil. Kot so poročali brazilski mediji, ki se sklicujejo na uradne vire, so se dolgovi države, provinc, občin in državnih podjetij med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 1997 povečali s 153,16 milijarde na 306,49 milijarde kruzeirov. Skupna zadolženost tako znaša že 34 odstotkov bruto domačega proizvoda Brazilije. Kot glavni razlog nagle rasti zadolževanja države navajajo visoko raven obrestnih mer. Brazilska vlada je namreč po t.i. mehiški krizi leta 1995 močno zvišala obrestne mere, da bi preprečila odliv kapitala.
Hude izgube na hongkonški borzi
12. 01. 1998 18.29
Zlom največje azijske investicijske družbe Peregrine Investments Holdings Ltd., višje obrestne mere in dolgotrajna finančna in monetarna kriza v azijskih državah so danes botrovali hudim izgubam na hongkonški borzi. Indeks Hang Seng je prvič po treh letih zdrknil pod mejo 8000 točk in se ob koncu trgovanja zaustavil pri 8121 točkah. Nemir na azijskih trgih se je preselil tudi v Evropo, saj s skoraj vseh evropskih borz poročajo o strmem padanju tečajev vrednostnih papirjev. O tri- do štiriodstotnem padcu tečajev v dopoldanskem delu trgovanja so poročali iz Pariza, Londona, Frankfurta, Bruslja, Osla in celo Moskve, kjer so tečaji nekaterih vrednostnih papirjev zdrsnili kar za 10%.
V veljavi že del vladnih varčevalnih zakonov
02. 01. 1998 09.06
Z novim letom so začeli veljati tudi zakoni iz svežnja vladnih t.i. varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi se zagotovila dodatna sredstva za državni proračun oziroma bodo prispevali k znižanju proračunskih odhodkov.