obsodbe
Obsodbe zaradi nelegalne uporabe programov
06. 09. 2001 00.00
Zaradi nelegalne uporabe Autodeskovih, Corelovih in Microsoftovih programov sta bili dve podjetji obsojeni na plačilo 400.000 SIT kazni. Hkrati sta njuna direktorja morala plačati dodatnih 80.000 SIT.
Kritičnost do zdravniškega dela narašča
05. 09. 2001 00.00
Koliko napak naredijo zdravniki pri svojem delu smo vprašali predsednika odbora za strokovno medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije, prof. dr. Vladislava Pegana.
Kompromis v Durbanu?
04. 09. 2001 00.00
V južnoafriškem Durbanu se v okviru svetovne konference proti rasizmu danes nadaljujejo prizadevanja za sklenitev kompromisa o vprašanju obsodbe izraelske politike do Palestincev. Zaradi obsodbe sta včeraj konferenco zapustili delegaciji ZDA in Izraela.
Napad ljubljanskih obritoglavcev
08. 07. 2001 00.00
Ta teden je v javnost že prišla novica o nestrpnosti do homoseksualcev v Ljubljani, nekaj dni nazaj pa so si rasistični izpad privoščili tudi ljubljanski obritoglavci. V začetku tedna so napadli Inacija Bintchendeja, bolj znanega kot Janeza Belino iz satirične oddaje TV Poper in člana izvršnega odbora nevladne organizacije Amnesty International za Slovenijo. Lokal Sodček na Trubarjevi v Ljubljani je priljubljeno zbirališče ljubljanskih obritoglavcev in njihovih pajdašev z dolenjskega zaledja. V ponedeljek zvečer so se spravili na mimoidočega Inacija Bintchendeja, po rodu iz Gvineje Bisao, ki v Sloveniji živi že 15 let.
Proces proti bosanskim Muslimanom
06. 07. 2001 00.00
Sodišče v Mostarju je s soglasjem haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo deset bosanskih Muslimanov, ki so bili obtoženi vojnih zločinov nad ujetimi bosanskimi Hrvati leta 1993, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Deset nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Muslimanov, ki so ubili 18 vojnih ujetnikov, je bilo obsojenih na skupno 23 let in šest mesecev zapora. Dva osumljenca so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, dva obsojenca pa sta v ZDA. Gre za prvi primer obsodbe bosanskih Muslimanov zaradi vojnih zločinov v BiH.
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Usmrtitev trgovcev z mamili
26. 06. 2001 00.00
Na Kitajskem so ob mednarodnem dnevu boja proti drogi usmrtili najmanj 43 ljudi zaradi prekupčevanja z mamili. Na stadionu v Kunmingu, prestolnici jugozahodne province Yunan, se je zbralo več tisoč ljudi, ki so bili priča usmrtitvi dvajsetih razprečevalcev mamil. Vladni uradniki so zažgali dve toni heroina, državna televizija pa je vse neposredno prenašala.
Rajčevič zahteva novo preiskavo
23. 06. 2001 00.00
Avstralec hrvaškega rodu Dubravko Rajčevič, ki je bil aprila obsojen na dve leti zapora zaradi zalezovanja in nadlegovanja najboljše teniške igralke na svetu, Švicarke Martine Hingis, je potem, ko je izvedel, da sta 20-letna Hingisova in tožilec zapletena v ljubezensko razmerje, zahteval podrobno revizijo sodnega procesa, je objavil njegov odvetnik. "Sedaj sem uvidel, da sem postal žrtev umazane zarote," je povedal Rajčevič.
Deset let vrhovnega sodišča
22. 06. 2001 00.00
Vrhovno sodišče je po organizaciji in delu primerljivo z vrhovnimi sodišči držav Evropske unije, vstop Slovenije v omenjeno evropsko družino pa bo vrhovno sodišče pričakalo pripravljeno in prilagojeno za uporabo prava Evropske unije, je na današnji slovesni občni seji v počastitev 10. obletnice vrhovnega sodišča poudaril predsednik sodišča Mitja Deisinger. Ob tem je izrazil skupno željo sodnikov, da bi jim s trdim delom uspelo odpraviti zaostanke na sodiščih in zagotoviti sojenje v razumnem roku, s čimer bi okrepili pravno državo, vladavino prava in enakost pred zakonom. Slovesnosti so se poleg predstavnikov sodne veje oblasti udeležili tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik ustavnega sodišča Franc Testen, predsednik državnega zbora Borut Pahor in minister za pravosodje Ivan Bizjak.
Sojenje Polenškovima morilcema
08. 06. 2001 00.00
V Podgorici sodijo Črnogorcema, ki sta februarja kruto umorila mladega Šentjurčana, Aljošo Polenška. Moška sta slovenskega tovornjakarja ubila zaradi vsega skupaj 300 nemških mark. Obsodbe danes na sodišču niso izrekli, storilcema pa grozi smrtna kazen.
Proti usmrtitvi duševno prizadetih
28. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom in senat teksaškega kongresa sta sprejela predlog zakona, ki predvideva, da v tej ameriški zvezni državi ne bi več izvrševali smrtne kazni nad duševno prizadetimi obsojenci. Guverner Teksasa Rick Perry, ki je na tem položaju nasledil predsednika ZDA Georga Busha, je napovedal, da predloga zakona za zdaj še ne bo podpisal. Perry bo počakal na izid primera teksaškega obsojenca na smrt Johna Paula Penryja pred zveznim vrhovnim sodiščem. Teksas je sicer od leta 1982, ko so ponovno uvedli smrtno kazen, usmrtil 246 oseb, od tega 6 duševno prizadetih.
Zaslišanje direktorja FBI
16. 05. 2001 00.00
Člani senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti so v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišali direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louisa Freeha, potem ko je pred dnevi v javnost prišla novica, da številni uradi FBI po ZDA niso predali vseh dokumentov odvetnikom na smrt obsojenega terorista Timothyja McVeigha, ki je priznal, da je aprila leta 1995 nastavil bombo pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, zaradi katere je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok. Večina ameriških politikov sicer priznava, da FBI dobro opravlja svoje delo, vendar se je nabralo vse preveč napak pri nekaterih zelo odmevnih primerih. Louis Freeh, ki je že 1. maja napovedal, da bo junija odstopil s položaja, naj bi senatorjem zatrdil, da razkritje dokumentov ne bo vplivalo na izvršitev smrtne obsodbe za McVeigha.
Sojenje članu reda Sončnega templja
17. 04. 2001 00.00
Na zatožno klop sodišča v Grenoblu je sedel 58-letni Michel Tabachnik, ki naj bi bil soodgovoren za množične samomore članov reda Sončnega templja, v katerih si je med oktobrom 1994 in marcem 1997 v Švici, Kanadi in Franciji vzelo življenje skupno 74 ljudi. Tabachnik, ki naj bi bil tretji mož in glavni teoretik reda, vse obtožbe zavrača, v primeru obsodbe pa mu grozi do deset let zapora. To je sicer prvo sojenje kakemu članu tega reda v Franciji, potekalo pa bo predvidoma do 30. aprila.
Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.
Umrl Vitodrag Pukl
12. 03. 2001 00.00
V ljubljanskem kliničnem centru je umrl Vitodrag Pukl, podpredsednik skupščine Republike Slovenije v letih 1990-1992, v naslednjem mandatnem obdobju pa poslanec Socialdemokratske stranke Slovenije v državnem zboru.
Štirinajstletnik obsojen na dosmrtno ječo
10. 03. 2001 00.00
V petek je sodnik v ameriški zvezni državi Florida zavrnil možnost zmanjšanja kazni za petnajstletnika, ki je pred tremi leti ubil dekletce. Sodnik ni hotel spremeniti sodbe iz prvostopenjskega umora v drugostopenjski, češ da so dokazi za umor jasni in neovrgljivi. Fant naj bi na dekletcu kazal rokoborske mete profesionalnih rokoborcev. Zakon, ki omogoča sojenje mladoletniku kot odraslemu so v Floridi sprejeli sredi devetdesetih let. Obsojenega Lionela Tatea so objokanega, z lisicami na rokah in nogah odpeljali iz sodne dvorane. Tate je tako postal najmlajši obsojenec v ZDA, ki naj bi do smrtni ostal za rešetkami. Sam tožilec je izjavil, da se mu zdi predlagana kazen prehuda, dodal pa je, da sta mladoletnikova mati in odvetnik vztrajno zavračala kakršnokoli izvensodno pogodbo, ki bi pomenila le tri leta v zaporu za mladostnike.
Norcu podaljšali pripor
06. 03. 2001 00.00
Županijsko državno sodišče na Reki je danes odredilo podaljšanje pripora za upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca ter štiri njegove sodelavce, proti katerim je sodišče včeraj vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Predsednik sodišča Slavko Petrič je sporočil, da so Norcu, Tihomirju Oreškoviću, Stjepanu Gradniću, Ivici Rožiću in Milanu Čaniću pripor podaljšali do začetka sojenja oziroma za najmanj dva meseca. Petrič je še povedal, da je zahtevo odvetnikov obtožencev, ki so želeli doseči, da bi se njihovi varovanci branili s svobode, sodišče zavrnilo zaradi teže zločinov, ki naj bi jih zagrešili. Obtoženci se na današnjo odločitev sicer lahko v osmih dneh pritožijo na vrhovnem sodišču.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je danes proti upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in še štirim nekdanjim vojakom vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Norac, njegov tesni sodelavec Tihomir Orešković ter Ivica Rožić, Stjepan Grandić in Milan Čanić so obtoženi, da so med 14. in 25. oktobrom leta 1991 na območju Gospiča ukazali, nekateri pa tudi sodelovali, pri umoru najmanj 24 srbskih civilistov. Tožilstvo je obtožnico vložilo na reškem županijskem sodišču, je sporočil glavni državni tožilec Radovan Ortinsky.
Napoved umika Hrvatov iz vlade BiH
01. 03. 2001 00.00
Hrvaški član skupnega predsedstva BiH Ante Jelavić je včeraj napovedal, da se bodo Hrvati umaknili z oblasti v Federaciji BiH. "Naj bo jasno: od danes je Federacija BiH bošnjaška nacionalna entiteta brez Hrvatov," je povedal Jelavić na protestnem shodu, ki so ga priredili v kraju Busovača, 40 kilometrov zahodno od Sarajeva, zaradi nedavne obsodbe bosanskih Hrvatov Maria Čerkeza in Daria Kordića na haaškem sodišču. Jelavić je še napovedal, da bo hrvaški narodni zbor 3. marca sprejel odločitve o zaščiti pravic hrvaškega naroda v BiH.
Robinsonova v Pekingu
26. 02. 2001 00.00
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Mary Robinson je danes v Pekingu s kitajskimi predstavniki začela pogovore o vprašanju varstva človekovih pravic na Kitajskem, ob tem pa kritizirala kaznovalno politiko Pekinga. "Menim, da je zahteva po ukinitvi prisilnega dela upravičena," je pred novinarji dejala Robinsonova.
Obsodba treh bosanskih Srbov
22. 02. 2001 00.00
Haško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obsodilo tri bosanske Srbe, ki so bili obtoženi posilstva in mučenja številnih muslimank v Bosni in Hercegovini. Sodišče je obtožencem prisodilo od 12 do 28 let zapora. Obsodba treh Bosanskih Srbov, ki so bili skupno obsojeni za 36 zločinov, je prvi primer na sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je obravnaval posilstvo kot zločin proti človeštvu.
Palestinci ustrelili kolaboracionista
13. 01. 2001 00.00
Palestinska policija je potrdila, da so danes ustrelili dva Palestinca, ki sta bila obtožena kolaboracije z Izraelci. Palestinski voditelj Jaser Arafat je potrdil smrtne obsodbe po tem, ko so palestinska varnostna sodišča oba spoznala za kriva, da sta Izraelu izdala podatke, zaradi katerih je prišlo do žrtev med palestinskimi aktivisti. V Nablusu na Zahodnem bregu so ustrelili Alana Banija Odeha, na policijski postaji v Gazi pa Majdija Mikavija, ki naj bi 22. novembra zakrivil smrt štirih članov Fataha. Strelski vod je sestavljalo devet palestinskih policajev s kalašnikovi, v katerih so bili mešani pravi in slepi naboji. Ustrelitvi so prisostvovali člani družine umrlih, člani palestinskega ministrskega kabineta in vodje Fataha. Drugi ustreljeni, Bani Odeh, pa naj bi priznal, da je 23. novembra sodeloval pri eksploziji, ki je ubila enega Palestinca - njegovega sorodnika Ibrahima Banija Odeha. Palestinci so tedaj obtožili Izraelce, da so z raketnim izstrelkom umorili aktivista militantnega gibanja Hamas, izraelske varnostne sile pa so sporočile, da je verjetno umrl v predčasni eksploziji avtomobila-bombe, ki jo je pripravljal. Šestčlanski strelski vod je Bani Odeha usmrtil javno, pred okoli tisoč zbranimi ljudmi. Palestinske oblasti so od leta 1994 ustrelile pet Palestincev, še štirje osumljeni kolaboracije pa bodo pred sodišče v Betlehemu stopili danes. "Sodbe so bile pravične in poštene. Ustrelitev je izvedel strelski vod v skladu s sodbo," je izjavil palestinski generalni tožilec Kaled al-Qidra.
Na jugu Kolumbije ubitih sedem ljudi
30. 12. 2000 00.00
Oboroženi napadalci so včeraj na neki cesti v bližini mesta Doncello na jugu Kolumbije ustavili vozilo in ubili sedem ljudi. Žrtve napada so poslanec Diego Turbay, ki sodeluje v kongresnem odboru za mirovna pogajanja z gverilci, njegova mati, trije osebni stražarji ter še dva človeka. Policija je odgovornost za napad že pripisala gibanju Kolumbijske revolucionarne oborožene sile (FARC).
Hartmanu 14 let zapora
29. 12. 2000 00.00
Višje sodišče je vodjo gorenjske heroinske naveze Andreja Hartmana pravnomočno obsodilo na 14 let zapora, ostali pa so skupaj obsojeni kar na 23,5 let zapora. Hartmanu, ki je pred mesecem dni - približno v času izdaje sodbe - pobegnil iz hišnega pripora, in ostalim obtoženim je Višje sodišče v Ljubljani 30. novembra v večjem delu potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, na katero so se pritožili vsi obsojeni. Andreja Hartmana, Ivana Vodnika in Andreja Klemenčiča pa na kranjskem okrožnem sodišču čaka še eno sojenje, saj je višje sodišče glede enega kaznivega dejanja, storjenega na Madžarskem, njihove sodbe razveljavilo ter vrnilo v ponovno sojenje, so danes sporočili iz kranjskega okrožnega sodišča.
Evropsko sodišče o Ocalanovih pritožbah
15. 12. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bo obravnavalo pritožbe, ki jih je proti Turčiji vložil na smrt obsojeni kurdski voditelj Abdullah Ocalan, so danes sporočili s Sveta Evrope, v okviru katerega deluje omenjeno sodišče.
Andrej Hartman na begu
04. 12. 2000 00.00
Pred dvema dnevoma je izginil Andrej Hartman, ki je pravnomočnost obsodbe čakal v hišnem priporu. Domnevnega šefa tako imenovane gorenjske heroinske naveze so marca letos obsodili na petnajst let zapora. Kranjsko sodišče je danes za njim že razpisalo tiralico.
Tožilci o problemu korupcije
09. 11. 2000 00.00
Organiziran kriminal in korupcija sta tesno povezana pojma, razširjena pa sta tudi zaradi slabe povezanosti državnih služb, ki naj bi jih omejevale in odkrivale. Kazniva dejanja podkupovanja je tudi zelo težko odkriti, preiskati ter jih pripeljati do obsodbe, tako odmevnih primerov, kot je sedanji, v Sloveniji še ni bilo. Slovenija se je v nedavni raziskavi Evropola glede korupcije med 95 državami uvrstila na zelo dobro 25 mesto, je pa vprašljivo, če je korupcije pri nas res tako malo, ali pa je samo premalo raziskana, je na tiskovni konferenci povedala generalna državna tožilka Zdenka Cerar.
Na Hrvaškem prijeli belgijskega pedofila
11. 08. 2000 00.00
Na Hrvaškem so 3. avgusta aretirali 52-letnega Belgijca, potem ko so ga zasačili, da je na nudistični plaži v Rovinju naskrivaj izza grma snemal otroke.
Pričali tudi starši umorjene deklice
01. 08. 2000 18.30
V sodnem procesu proti 36-letnemu ameriškemu vojaku, pripadniku mednarodnih mirovnih sil KFOR, Franku Ronghiju, ki je obtožen, da je 13. januarja v kleti stanovanjske hiše ubil 11-letno Merito Shabiu in njeno truplo zakopal v snegu blizu mesta Vitina na Kosovu, sta danes pričala starša umorjene deklice. Med izjavo, ki sta jo starša dala pred ameriškim vojaškim sodiščem v nemškem mestu Wuerzburg, je oče komaj zadrževal solze, mati pa je delovala zelo mirno. Sodbo naj bi sodišče izreklo danes.
Ronghi že pred vojaškim sodiščem
31. 07. 2000 17.05
Na vojaškem sodišču v nemškem Würzburgu se je danes začel proces proti ameriškemu pripadniku sil KFOR, 36-letnemu Franku Ronghiju, ki je v petek priznal, da je na Kosovu januarja posilil in umoril 11-letno albansko deklico. Ronghiju zaradi načrtovanega umora, posilstva in spolne perverznosti grozi dosmrtna zaporna kazen brez možnosti pogojne izpustitve, pa tudi odvzem vojaških činov.