obsodbe
Ronghi že pred vojaškim sodiščem
31. 07. 2000 17.05
Na vojaškem sodišču v nemškem Würzburgu se je danes začel proces proti ameriškemu pripadniku sil KFOR, 36-letnemu Franku Ronghiju, ki je v petek priznal, da je na Kosovu januarja posilil in umoril 11-letno albansko deklico. Ronghiju zaradi načrtovanega umora, posilstva in spolne perverznosti grozi dosmrtna zaporna kazen brez možnosti pogojne izpustitve, pa tudi odvzem vojaških činov.
10. obletnica spravne slovesnosti v Rogu
08. 07. 2000 20.59
Predsednik države Milan Kučan je v spremstvu žene Štefke in Spomenke Hribar ob današnji deseti obletnici spravne slovesnosti pri množičnem grobišču po vojni pobitih domobrancev pod Krenom v Kočevskem Rogu položil venec na to grobišče. Predsednik države je v pisni izjavi ob tej priložnosti ponovil besede obžalovanja in obsodbe povojnih izvensodnih pobojev, 'ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin', kot jih je izrekel že na slovesnosti pred desetimi leti. Takrat se je predsednik Kučan poklonil mrtvim in povabil žive k spravi in sožitju skupaj z nadškofom Alojzijem Šuštarjem. Kot je v izjavi poudaril predsednik države Kučan, imajo vsi mrtvi pravico do imena na grobu in do miru v njem. 'Samo na podlagi pietete do mrtvih je mogoče spravno sožitje med živimi, je mogoča strpnost v skupnem bivanju ljudi različnih prepričanj drug z drugim in ne drug proti drugemu. Politična zloraba preteklosti in mrtvih pelje drugam, povzroča nove delitve in vzbuja nova sovraštva', je menil Kučan. Nadaljeval je, da so tudi s spravno slovesnostjo pred desetimi leti postavljali temelje nacionalnemu soglasju za plebiscit o samostojni slovenski državi in za njeno obrambo v osamosvojitveni vojni. Ob tem je izpostavil, da 'kakor smo takrat potrebovali večinsko nacionalno in državljansko soglasje, tako ju potrebujemo tudi danes, ob izzivih tretjega tisočletja in nuji, da svojo državo umestimo v evropske in svetovne integracije'. Predsednik Kučan meni, da je vsak narod zase odgovoren sam. Kot narod in država se bomo po predsednikovih besedah ohranili le s skupnimi močmi in 'prijazno življenje si bomo omogočili, če bomo sprejeli našo notranjo različnost, individualnost vsakogar izmed nas in se med seboj spoštovali'.
Sezer za ukinitev smrtne kazni
17. 06. 2000 15.47
Turški predsednik Ahmet Necdet Sezer je pozval k takojšnji odpravi smrtne kazni, ki je po njegovem mnenju ena izmed glavnih ovir za vljučevanje Turčije v Evropsko unijo, poročajo danes turški mediji. Sezer je ob tem napovedal, da bo po vsej verjetnosti Evropsko sodišče za človekove pravice v šestih mesecih odločilo glede smrtne obsodbe, ki so jo v Turčiji izrekli voditelju Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulahu Ocalanu.
Lov na mjanmarsko opozicijo
16. 05. 2000 18.59
V Mjanmaru je vojska zajela 95 pripadnikov največje opozicijske stranke Narodna liga za demokracijo (NLD). Kot je danes sporočila stranka, ki jo vodi Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi, je med pripadniki tudi 12 članov parlamenta, od katerih je eden obsojen na devetletno zaporno kazen, osem poslancev pa na sedemletne zaporne kazni. Razlog za obsodbe ni znan.
Potrjena smrtna obsodba vodje proiraške vlade
03. 05. 2000 13.43
Kuvajtsko kazensko sodišče je danes potrdilo smrtno obsodbo poveljnika Ala'a Huseina Alija, ki je med iraško okupacijo Kuvajta vodil kratkotrajno marionetno vlado.
Znižanje praga tolerance za spolno nadlegovanje
03. 05. 2000 08.20
Število Japonk in japonskih delodajalcev, ki se obračajo na vladne svetovalne centre z vprašanji o spolnem nadlegovanju, hitro narašča, je pokazalo poročilo japonskega ministrstva za delo. Lani so omenjeni centri prejeli skoraj 9500 prošenj za svetovanje glede spolnega nadlegovanja, kar je 35 odstotkov več kot leto prej. Nekaj več kot polovica omenjenih primerov se je nanašala na poizvedovanje žrtev nadlegovanja ali njihovih družin o pravnih možnostih, ki jih imajo na razpolago, potem ko se delodajalci niso odzvali na njihove pritožbe o nadlegovanju. Ostala polovica primerov pa odpade na delodajalce, ki jih predvsem zanima, če se držijo pred kratkim poostrenih določil proti spolni diskriminaciji na delovnem mestu. Na znižanje praga tolerance za spolno nadlegovanje na delovnem mestu v japonskem, tradicionalno moškem delovnem okolju so poleg nove zakonodaje o enakih možnostih zaposlovanja vplivale tudi obsodbe dveh vidnih politikov, ki sta bila vpletena v primere spolnega nadlegovanja.
Dosmrtna ječa za Šarifa
06. 04. 2000 11.26
Pakistansko sodišče je danes nekdanjega premiera Navaza Šarifa obsodilo na dosmrtno ječo. Sodišče ga je spoznalo za krivega zaradi ugrabitve letala in terorizma, ni pa mu uspelo dokazati obtožb, ki so ga bremenile poskusa umora in ugrabitve ljudi.
Srbija se zgleduje po Haagu
30. 03. 2000 21.07
V Beogradu so lani po zgledu haaškega sodišča, ustanovili mednarodno sodišče za zločine zveze Nato v Zvezni republiki Jugoslaviji. Zdaj so izrekli prve obsodbe članicam zveze NATO in njihovim voditeljem.
Obsodba zločinov zveze NATO v ZRJ
30. 03. 2000 15.28
V beograjskem kongresnem centru Sava je mednarodno sodišče za zločine zveze NATO v ZRJ včeraj po dvodnevnem zasedanju izreklo simbolične obsodbe vodilnim državam članicam zavezništva za lanskoletne napade na ZRJ.
Šarifovi odvetniki zahtevajo oprostitev
27. 03. 2000 19.22
Odvetniki nekdanjega pakistanskega premiera Navaza Šarifa, ki ga je odstavila vojska, so danes zahtevali njegovo oprostitev, saj po njihovem mnenju ne obstaja nikakršen dokaz o Šarifovi domnevni vpletenosti v letalsko ugrabitev, kar mu očita tožilstvo.
Nadaljevanje preiskave proti Tuđmanu
27. 03. 2000 14.05
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije nadaljuje preiskavo proti nekdanjemu, lani preminulemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu, je v pogovoru za današnji Jutarnji list izjavil pomočnik tožilca haaškega sodišča Graham Blewitt.
Nekdanji turški premier obsojen
10. 03. 2000 19.46
Nekdanjega turškega islamističnega premiera Necmettina Erbakana so danes obsodili na leto zapora zaradi ''spodbujanja k rasnemu in verskemu sovraštvu'', je sporočil predsednik sodišča v Diyarbakirju na jugovzhodu Turčije.
Vprašljivi argumenti v razsodbi haaškega sodišča?
06. 03. 2000 19.22
Hrvaška vlada je našla dokumente, ki postavljajo pod vprašaj obsodbo haaškega sodišča zoper bosanskega Hrvata, generala Tihomirja Blaškića, je sporočil hrvaški premier Ivica Račan. Haaško sodišče je minuli petek Blaškića obsodilo na 45 let zapora zaradi zločinov nad bosanskimi Muslimani v dolini Lašve. Po Račanovih besedah so pred dnevi v Zagrebu odkrili dokumentacijo o dogajanju med vojno v BiH med letoma 1992 in 1994. Na podlagi dokumentacije naj bi bilo mogoče identificirati prave storilce zločina v Ahmičih in drugod, je še dejal Račan. Po njegovem mnenju dokumentacija postavlja pod vprašaj argumente v razsodbi haaškega sodišča in višino kazni za Blaškića. Račan je napovedal, da bo njegova vlada dokumentacijo izročila haaškemu sodišču. Opozoril je še, da prejšnja HDZ oblast teh podatkov ni dala na razpolago Blaškićevi obrambi. Pred ameriškim veleposlaništvom v Zagrebu pa se je popoldne na napovedanih mirnih demonstracijah zaradi obsodbe Blaškiča zbralo več tisoč ljudi.
Fatwa proti Rushdieju še v veljavi
14. 02. 2000 09.44
Fatwa - smrtna obsodba proti britanskemu pisatelju Salmanu Rushdieju, je še vedno v veljavi, je sporočila danes vodilna iranska prorežimska organizacija, medtem ko jutri mineva 11 let, odkar je imam Homenei izrekel omenjeno obsodbo.
Bush o smrtnih obsodbah
16. 01. 2000 11.00
Guverner ameriške zvezne države Floride Jeb Bush, brat predsedniškega kandidata iz Teksasa Georga W. Busha, je konec tedna podpisal zakon, s katerim je skrajšal proces od obsodbe na smrt do usmrtitve obsojenca. Po novem zakonu bo imel obsojenec na voljo le dva priziva na smrtno obsodbo, pri čemer mu bo čas za vložitev drugega potekel po šestih mesecih od vložitve prvega. Doslej je veljalo, da ima obsojenec leto dni časa za vložitev drugega priziva.
Haaško sodišče obsodilo pet bosanskih Hrvatov
14. 01. 2000 16.07
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je v procesu proti storilcem enega najbolj krvavih pokolov med vojno v BiH na šest do 25 let zapora obsodilo pet bosanskih Hrvatov, enega pa oprostilo. Sodišče jih je obsodilo zaradi brutalnega pokola najmanj 116 Muslimanov, aprila leta 1993 v vasi Ahmiči v osrednji Bosni.
Zavrnitev pritožbe Ocalanovih odvetnikov
30. 12. 1999 18.33
Generalni tožilec turškega prizivnega sodišča je danes zavrnil zadnji priziv odvetnikov voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulaha Ocalana, v katerem so zahtevali ponovno preučitev Ocalanove obsodbe na smrt.
Izrael zavrača izpustitev zapornikov
27. 12. 1999 16.37
Izraelski pravosodni minister Josi Beilin je danes izjavil, da Izrael zavrača izpustitev dveh najpomembnejših libanonskih zapornikov in sicer vodjo gibanja Hezbolah za južni Libanon šejka Abdela Karima Obeda in enega izmed predstavnikov Hezbolaha Mustafo Diranija.
Zgodbe o specialcih še ni konec
24. 12. 1999 08.50
Nič bližje razpletu ni zgodba o slovenskih policijskih specialcih, ki so leta 1994 v Celovcu oropali zakonca Hegler, je poročala TV Slovenija. Proti Domnu Vivodu, ki je od februarja priprt v Avstriji, so avstrijski pristojni organi vložili obtožnico zaradi suma sodelovanja pri ropu; čeprav je bil zaradi tega že obsojen v Ljubljani. Avstrijski pravosodni organi trdijo, da slovenske pravnomočne obsodbe še niso prejeli, čeprav v Ljubljani trdijo, da so jo poslali že pred mesecem. Proces proti Vivodu naj bi se začel v prihodnjih tednih.
Obsojeni vzhodnonemški plavalni funkcionarji
23. 12. 1999 16.31
Deželno sodišče v Berlinu je nekdanjega generalnega sekretarja Vzhodnonemške plavalne zveze (DSSV) Egona Muellerja in še dva obtožena trenerja obsodilo na enoletno pogojno zaporno kazen in jim naložilo še vsakemu po 5.000 nemških mark globe.
Ocalan mirno sprejel potrditev smrtne obsodbe
26. 11. 1999 16.36
Vodja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulah Ocalan je odločitev turškega vrhovnega sodišča, ki je potrdilo smrtno obsodbo, sprejel mirno.
V Frankurtu se je začel 51. knjižni sejem
13. 10. 1999 18.10
Knjižni sejem v Frankfurtu je sinoči že 51. odprl svoja vrata za obiskovalce. Sejem je uradno odprl madžarski predsednik Arpad Goencz, saj je letos Madžarska v središču pozornosti med državami, ki se s svojo knjižno bero po tradiciji širše predstavijo v Frankfurtu. Njena predstavitev bo potekala pod geslom Madžarska - neomejeno, zastopa pa jo kar 80 založb in 120 piscev, ki bodo razkazali več kot sto novih knjižnih izdaj. Na sejmu se bo med 113 državami predstavila tudi Slovenija. Na letošnjem knjižnem sejmu se sicer predstavlja 6643 razstavljancev, medtem ko jih je lani bilo 6793. Največ, 36 odstotkov založnikov prihaja iz Nemčije, 14 odstotkov je britanskih, 12 odstotkov ameriških, medtem ko je iz Francije prišlo pet odstotkov razstavljavcev. Na sejmu se bo znova predstavili tudi iranski založnik, potem ko je bil Iran dolga leta izključen zaradi smrtne obsodbe britansko-indijskega pisatelja Salmana Rushdieja. Obiskovalci sejma si bodo lahko ogledali 386.000 knjižnih del, med njimi 89.000 novitet. Organizatorji knjižnega sejma, ki bo svoja vrata za strokovno javnost zaprl v petek, za obiskovalce pa konec tedna, pričakujejo približno 290.000 obiskovalcev.
Džinjić: Cilj opozicije je odstaviti Miloševića
05. 07. 1999 09.16
Opozicijski voditelj Zoran Djindjić se je kljub grožnji z zaporno kaznijo zaradi dezerterstva vrnil v Beograd in ob prihodu izjavil, da je glavni cilj srbske opozicije odstop jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića ter izvedba svobodnih in demokratičnih volitev, je sinoči poročala beograjska tiskovna agencija Beta.
Šest mrtvih v napadu na kavarno v Elazigu
02. 07. 1999 13.19
V prvem napadu kurdskih upornikov po razglasitvi smrtne obsodbe za kurdskega voditelja Abdulaha Oecalana je po zadnjih napadih v streljanju na kavarno v Elazigu na vzhodu Turčije življenje izgubilo šest oseb, med njimi oba napadalca.
Poostreni varnostni ukrepi v Turčiji
30. 06. 1999 20.57
V strahu pred maščevanjem Kurdov zaradi smrtne obsodbe njihovega voditelja Abdulaha Ocalana, so v Turčiji, pa tudi po Evropi močno poostrili varnostne ukrepe. V evropskih prestolnicah so Kurdi tudi danes organizirali množične demonstracije. Iz Nemčije že poročajo o napadih na turško skupnost.
Haaško sodišče seznanjeno s ponudbo ZDA
25. 06. 1999 12.49
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je seznanjeno s ponudbo ZDA, da nagradi vsakršno informacijo, ki bi omogočila aretacijo ali obsodbo obtoženih, vključno jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča.
Aretacije bančnikov na Japonskem
12. 06. 1999 08.57
Na zahodu Japonske so aretirali nekdanjega predsednika precej zadolžene regionalne banke Fukutoku Bank zaradi suma omogočanja izdajanja dvomljivih posojil sumljivim gradbenim podjetjem, v Tokiu pa so aretirali tri nekdanje vodilne uslužbence propadle banke Long-Term Credit Bank of Japan. Kodži Oike, nekdanji predsednik banke Fukutoku Bank je obtožen izdaje posojil v skupni vrednosti 8,47 milijona dolarjev, za katere naj bi vedel, da jih zadolženo podjetje ne bo moglo vrniti. Fukutoku Bank se je sicer oktobra lani združila z eno srednje velikih bank, sporna posojila pa so bila izdana septembra 1998. V primeru obsodbe grozi Oiku zaporna kazen do 10 let ali denarna kazen 84.000 dolarjev. V začetku junija so tožilci aretirali še nekatere uslužbence omenjene banke, ker naj bi izdajali nekrita posojila.
Medagencijski odbor globoko obžaluje obsodbo 3 pripadnikov organizacije CARE
01. 06. 1999 22.10
Stalni medagencijski odbor (IASC), ki predstavlja humanitarne organizacije in agencije ZN ter tistih, ki delujejo izven sistema ZN, je izrazil globoko obžalovanje in osuplost zaradi obsodbe treh članov organizacije CARE v Beogradu. IASC je zelo zaskrbljen zaradi izrečenih zapornih kazni, ki lahko resno zapletejo mednarodne humanitarne napore v ZR Jugoslaviji.
Albanca vložila civilno tožbo proti Slobodanu Miloševiću, prav tako naj bi to storilo Mednarodno sodišče v Haagu
26. 05. 1999 21.48
Neimenovana kosovska Albanca sta na sodišču v Bostonu vložila civilno tožbo proti predsedniku ZR Jugoslavije, njegovi ženi Mirjani Marković, paravojaškemu voditelju Željku Ražnjatoviću ter nekaterim drugim članom Miloševićeve vlade, zaradi genocida in drugih vojnih zločinov.
Nigerija ponovno v Commonwealthu
19. 05. 1999 19.19
Nigerijo, ki je bila iz Commonwealtha izključena leta 1995, so ponovno vključili v britansko skupnost narodov, je danes sporočil generalni sekretar Commonwealtha general Emeka Anyaoku.