obsodili
V Iranu proti varščini izpustili Helmuta Hoferja
11. 04. 1999 10.46
Nemškega poslovneža Helmuta Hoferja, ki so ga v Iranu zaprli pred poldrugim letom, so včeraj zvečer proti varščini izpustili iz zapora, je danes poročala iranska agencija IRNA.
Voditelji SND proti napadom na ZRJ
02. 04. 1999 18.36
Predsedniki držav članic Skupnosti neodvisnih držav (SND) so na današnjem zaprtem sestanku v Moskvi soglasno obsodili napade zveze NATO na ZR Jugoslavijo in poskuse reševanja kosovske krize z vojaškimi sredstvi, je po srečanju povedal beloruski predsednik Aleksander Lukašenko.
Izrekli obsodbe v največji aferi ponarejenih grafik
01. 04. 1999 19.25
V Valencii so na deset do 12 mesecev pogojne zaporne kazni in globo 60.000 do 150.000 frankov obsodili šest francoskih založnikov in trgovcev, ker so prikrivali ponarejene litografije španskega slikarja Salvadorja Dalija (1904-1989).
Kitajski zunanji minister zahteval ustavitev napadov na ZRJ
30. 03. 1999 20.18
Kitajski zunanji minister Tang Jiaxuan je danes v Berlinu zahteval takojšnjo ustavitev zračnih napadov na ZRJ in vrnitev k političnim pogajanjem.
Kosovska kriza ne bo vplivala na odnose Kitajska-Evropa
30. 03. 1999 18.26
Kriza na Kosovu ne bo imela negativnih učinkov na odnose med Kitajsko in Evropo, je danes v Potsdamu zagotovil vodja kitajske diplomacije Tang Jiaxuan, ki se v sklopu turneje po evropskih državah mudi na petdnevnem obisku v Nemčiji.
Izredno zasedanje VS se končalo brez odločitev
25. 03. 1999 17.19
Izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN, ki je bilo sklicano na pobudo Rusije zaradi zračnih napadov zveze NATO na ZR Jugoslavijo, se je končalo brez odločitev. Diplomatski viri pravijo, da je večina članic VS izrazila obžalovanje, da je do akcije zveze NATO moralo priti, hkrati pa izrazila razumevanje za to akcijo.
V Parizu protesti proti napadu zveze NATO
24. 03. 1999 23.18
V središču Pariza, pred zgradbo Opere, se je zbralo več sto ljudi, ki so protestirali proti napadu zveze NATO na ZRJ.
Šest Libijcev obsojenih za atentat na francosko letalo
10. 03. 1999 17.34
Francosko sodišče je danes na dosmrtno ječo obsodilo šest Libijcev, odgovornih za eksplozijo bombe v letalu DC10 francoske družbe UTA, v kateri je 19. septembra leta 1989 umrlo 170 ljudi; med obsojenimi je tudi svak libijskega voditelja Moamerja Gadafija.
Dosmrtna ječa za izdelovalca pisemskih bomb Franza Fuchsa
10. 03. 1999 08.58
Avstrijskega izdelovalca pisemskih bomb Franza Fuchsa so davi na sodišču v Gradcu zaradi večkratnega umora obsodili na dosmrtno ječo ter zdravljenje v ustanovi za duševno motene obsojence. Zaradi Fuchsovih bomb so štirje ljudje izgubili življenje, 15 pa jih je bilo ranjenih Fuchs se je včeraj na sodišču odpovedal sklepni besedi.
Dekleta na poziv bodo lahko zaposlile ''komorne strežaje''
26. 02. 1999 07.50
Italijanska dekleta na poziv bodo lahko poslej zaposlila tudi svoje ''komorne strežaje''. Kasacijsko sodišče v Rimu je odločilo, da imajo prodajalke ljubezni tako kot vsi ostali pravico do služabnikov na svojem domu. Njihova služba pa ne pomeni podpore prostituciji. Sodišče je s tem tudi preklicalo obsodbo nekega 68-letnika, ki ga je zaposlila neka prostitutka v Palermu. Zaradi pomoči pri prostituciji so ga namreč obsodili na leto dni zapora.
Zaradi kavbojk oproščen posilstva
13. 02. 1999 09.19
Razsodba najvišjega italijanskega prizivnega sodišča, da ženske v kavbojkah ni mogoče posiliti, je razburila italijansko javnost. Sodišče je namreč zavrnilo obsodbo proti 45-letnemu inštruktorju vožnje, ki so ga zaradi posilstva 18-letne učenke obsodili na dve leti in dva meseca zapora. Odločitev je sodišče pojasnilo s tem, da ''kavbojk brez pomoči osebe, ki jih nosi, ni mogoče sleči niti do polovice''. Sodnica Simonetta Sotgiu je v pogovoru za časnik La Republicca sodbo označila kot nemogočo. Dejala je, da se je z njo italijansko pravosodje vrnilo nazaj za 30 let, ko je neki sodnik na Sardiniji enako razsodil. Pred poslopjem parlamenta pa je protestiralo šest poslank v kavbojkah, ki so nosile napise ''Kavbojke: alibi za posilstvo''.
Avstralskega pedofila obsodili na 14 let zapora
12. 02. 1999 10.40
Nekdanjega avstralskega milijonarja Philipa Harolda Bella so zaradi spolne zlorabe otrok danes obsodili na 14-letno zaporno kazen. Porota je 64-letnega Bella spoznala za krivega spolne zlorabe 18 dečkov, starih od 12 do 15 let. Skupaj 75 zlorab je obtoženi zagrešil v letih od 1975 do 1991.
Bo morala Cressonova oditi?
09. 02. 1999 12.30
Kljub temu, da je Evropska komisija kot ''neutemeljeno'' zavrnila pisanje nekaterih evropskih časnikov, da namerava predsednik Evropske komisije Jacques Santer komisarko Edith Cresson, ki jo različne obtožbe bremenijo nepravilnega delovanja in v prvi vrsti nepotizma, odpustiti, mediji vztrajajo pri svojem. Sklicujoč se na vire, blizu Santerja, mediji trdijo, da je večina evropskih komisarjev pripravljena podpisati pismo, naslovljeno evropskemu sodišču, v katerem bi obsodili nepravilnosti, do katerih prihaja v službah, ki jih vodi nekdanja francoska premierka.
Izraelca sta hčerko poimenovala po Jordaniji
08. 02. 1999 09.14
Nek izraelski par, ki je leta 1997 pod streli jordanskega vojaka izgubil hčerko, je ob rojstvu druge hčerke želel počastiti spomin na preminulega jordanskega kralja Huseina. Novorojenko sta starša poimenovala Yardena, kar v hebrejščini pomeni Jordanija. Ob smrti prve hčerke, ki je skupaj s šestimi šolarkami med izletom v Bakuri v Jordaniji umrla pod streli jordanskega vojaka, je kralj Husein osebno izrazil sožalje Ruhami in Šimonu Cohenu. Husein je dejanje jordanskega vojaka označil za ''ostuden'' zločin, izrazil pa je tudi ''globok občutek sramu in jeze''. Jordanski kralj je bil med zločinom na potovanju v tujini, ki pa ga je nemudoma prekinil, da bi družinam žrtev osebno izrazil sožalje, iz zasebnega sklada pa jim je namenil tudi odškodnino v višini milijona ameriških dolarjev. Jordanskega vojaka, ki je zločin zagrešil, so obsodili na dosmrtno ječo. ''Izgubila sva Keren, toda bog nama je dal drugega otroka, ki sva ga poimenovala Yardena, v čast jordanskega kralja Huseina. Upava, da bo Huseinov sin Abdulah nadaljeval pot, ki jo je začrtal njegov oče,'' je za izraelski radio povedal Šimon Cohen.
Arabski ministri za tesnejše sodelovanje proti terorizmu
31. 01. 1999 10.41
Arabski ministri za notranje zadeve so se sporazumeli o potrebi po tesnejšem sodelovanju v boju proti terorizmu. Arabski svet ministrov za notranje zadeve se je v izjavi, objavljeni po dvodnevnem sestanku v Amanu, zavzel za sprejem protiteroristične stategije, ki je bila predložena že lani v Egiptu.
Razstava o obglavljenem kralju Karlu I.
29. 01. 1999 17.20
Skorajda dan natančno, ko so pred 350 leti obglavili angleškega kralja Karla I. (1600 - 1649) so v Londonski Galeriji kraljev danes odprli razstavo monarhovih portretov, med njimi je tudi sloviti portret Flamca Anthonisa van Dycka iz leta 1635, ki prikazuje obraz kralja s treh strani. Slika ''Karel I. v treh položajih'' je prvotno služila za predlogo kipu v Rimu. Na razstavi je moč videti slike, risbe in kovance, ki prikazujejo kraljevo življenje od zasedbe prestola do njegove usmrtitve, ko so ga po puritanski revoluciji zaradi izdaje domovine obsodili na smrt z obglavljenjem.
Irak obtožuje Arabce, da prikrivajo nove ameriške napade
25. 01. 1999 10.33
Uradni iraški dnevnik al-Džumhurija trdi, da želijo udeleženci nedeljskega ministrskega srečanja Arabske lige v Kairu s sklepi prikriti ''novo vojaško agresijo'' Združenih držav Amerike in Velike Britanije na Irak.
Svet obsoja poboj civilistov v Račku
19. 01. 1999 10.43
Posebni ameriški odposlanec Richard Holbrooke je po poboju civilistov v Račku in proglasitvi Williama Walkerja za nezaželeno osebo v pogovoru za CNN dejal, da ''sta ZRJ in zveza NATO na robu zelo hude krize''. Položaj je po njegovem mnenju morda celo resnejši kot oktobra lani, ko so bile enote zavezništva tik pred vojaškim posredovanjem.
Karadžić se skriva v vzhodni Bosni
29. 12. 1998 12.27
Nekdanji vodja bosanskih Srbov se po določenih virih skriva v bližini bosanskega mesta Foča. Združeni Narodi so ga obsodili vojnih zločinov in genocida in bi ga morali izročiti mednarodnemu sodišču za vojne zločine v Haagu. Karadžić in njegovi telesni stražarji naj bi mesec dni živeli v dveh hišah zunaj Foče, potem ko je odšel iz mesteca Višegrad v katerem naj bi se skrival pol leta. Obe mesti sta še vedno pod upravo srbskih nacionalistov.
Arabski parlamentarci za odpravo sankcij proti Iraku
28. 12. 1998 10.06
Udeleženci izrednega sestanka Arabske parlamentarne unije (APU) so sinoči pozvali arabske države, naj si prizadevajo za ukinitev sankcij proti Iraku, niso pa izrecno pozvali h kršitvi sankcij, kot je želel Bagdad.
Palestinci obsojajo napade na Irak
22. 12. 1998 10.43
Palestinski politiki so obsodili ameriške in britanske zračne napade na Irak, posebej pa so obsodili Billa Clintona, ki naj bi jih osramotil z ukazanimi napadi. Clinton je ukazal napade na Irak samo dan zatem, ko se je vrnil z območja, ki je pod palestinskim nadzorom. Palestinski zakonodajni svet naj bi strogo obsodil ameriško in britansko agresijo in zahteva odpravo sankcij, ki jih je mednarodna skupnost naložila Iraku. Napadi na Irak so sprožili burne proteste na Zahodnem bregu, kjer je bilo več ljudi ranjenih.
Albanci obsodili Beograd, da zavira pogajanja
02. 12. 1998 16.37
Vodja pogajalske delegacije kosovskih Albancev Fehmi Agani je danes obsodil vodstvo v Beogradu, da zavira iskanje mirne rešitve za krizo na Kosovu in obenem kot ''katastrofalen in negativen'' ocenil srbsko-albanski načrt o rešitvi kosovskega vprašanja, ki je po ocenah Aganija le še bolj zapletel pogajanja.
Demokrati pripravljajo pokop impeachmenta
25. 11. 1998 09.08
Demokratski člani ameriškega kongresa že pripravljajo predlog resolucije, po kateri bi predsedniku Billu Clintonu izrekli ukor ter na kratko obsodili njegovo razmerje z Monico Lewinsky in laganje, na impeachment pa bi pozabili.
Kacin na mednarodni konferenci predsednikov parlamentarnih odborov za mednarodne odnose
25. 10. 1998 13.25
Na mednarodni konferenci predsednikov parlamentarnih odborov za mednarodne odnose v soboto v Varšavi, na kateri so govorili o evroatlantskem dialogu in parlamentarnih projektih, je slovenski predstavnik, predsednik odbora DZ za mednarodne odnose Jelko Kacin, poudaril pomen vseh integracijskih procesov, predstavil je vajo zveze NATO v okviru Partnerstva za mir, ki bo novembra v Sloveniji, ter izrazil upanje, da se bodo evroatlantskim povezavam čimprej priključile tudi države iz jugovzhodne Evrope. Predstavnik ZRJ je obžaloval izključevanje nekaterih držav iz teh procesov, sporazum o Kosovu pa je opisal kot prispevek ZRJ k miru in stabilnosti v jugovzhodni Evropi. Predstavnik Bolgarije je protestiral zaradi sprenevedanja Beograda ter opozoril, da se ZRJ sama izolira; ob tem je pozval udeležence konference, naj po svojih močeh pritisnejo na ZRJ, da takoj v celoti in brezpogojno izpolni vse določbe podpisanega sporazuma za ureditev razmer na Kosovu. V razpravi o Belorusiji pa so parlamentarci obsodili ''lukašenkizem'' in podpisali poziv za izpustitev treh uglednih političnih zapornikov.
Iransko sodišče potrdilo smrtno obsodbo proti Hoferju
10. 10. 1998 11.12
Iransko prizivno sodišče je potrdilo smrtno obsodbo proti nemškemu poslovnežu Helmutu Hoferju, je davi v iranski prestolnici Teheranu sporočil njegov odvetnik.
Pomilostitev Imelde Marcos
06. 10. 1998 10.57
Vdovo filipinskega diktatorja Ferdinanda Marcosa Imeldo Marcos je vrhovno sodišče danes oprostilo obsodbe na 12 let zapora zaradi korupcije.
Moskva grozi z resnimi ukrepi v primeru vojaške akcije na Kosovu
02. 10. 1998 12.45
Rusko obrambno ministrstvo je v primeru, če bi zveza NATO izvedla vojaški poseg na Kosovu brez privoljenja Varnostnega sveta (VS), zagrozila s prekinitvijo odnosov z zahodnimi zavezniki. Ruski parlament bi brez obotavljanja zahteval preklic sodelovanja med Rusijo in zvezo NATO, je za tiskovno agencijo Interfax danes dejal nek visoki predstavnik obrambnega minstrstva.
Kratke novice
28. 09. 1998 12.08
<B>Akcija proti piratom na moskovskem bolšjem trgu</B>
Sodišče obsodilo človeka, ki je že štiri leta mrtev
31. 08. 1998 07.36
Sodišče v Hondurasu je te dni na petnajst let zaporne kazni obsodilo človeka, ki ga že štiri leta ni več med živimi. Pokojnega Joseja Rivasa so obsodili zaradi umora Crisanta Alvarada, ki ga je Rivas ubil leta 1993. Obtoženi, ki je na razsodbo sodišča čakal s prostosti, pa kazni ne bo prestal, saj so ga v tem času že - ubili. Neznani napadalec ga je z udarcem v glavo namreč ubil leta 1994. Časnik Prensa v Tegucigalpi je omenjeni primer označil za očiten dokaz neučinkovitosti honduraškega sodstva in kaosa, ki vlada v njem.
Nekdanji vodja Ku Klux Klana obsojen na dosmrtni zapor
23. 08. 1998 09.38
V mestu Hattiesburg na ameriškem jugu so zaradi umora nekega črnskega aktivista pred 32 leti na dosmrtno ječo obsodili nekdanjega voditelja Ku Klux Klana, 73-letnega Samuela H. Bowersa. Slednji je leta 1966 štiri pripadnike klana nagovoril, da so na hišo in trgovino aktivista in trgovca Vernona Dahmera vrgli zažigalno bombo. Četverica je bila za zločin obsojena že pred več desetletji.