obsojeni
ZRJ pripravila obtožnice za svoje vojake
25. 04. 2001 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske je sporočil, da je jugoslovansko sodstvo obtožilo 183 pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so osumljeni, da so med spopadi na Kosovu od marca 1998 do junija 1999 zagrešili zločine. Jugoslovanska vojska je uvedla postopek proti 245 osebam in proti 183 od njih podala kazenske ovadbe, ker naj bi zagrešili umore in ogrožali življenja civilistov.
Del Pontejeva dvomi v srbske oblasti
25. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je srbskim oblastem poslala pismo, v katerem jih sprašuje, ali je bila nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću vročena obtožnica haaškega sodišča, je danes povedal eden od sodelavcev Del Pontejeve. Pojasnil je, da se je tožilka za ta korak odločila, da bi dobila jasno zagotovilo, da so obtožnico Miloševiću res izročili.
Turška vlada spremenila zakon o zaporih
20. 04. 2001 00.00
Turški minister za pravosodje Hikmet Sami Turk je na sinočnji novinarski konferenci v Ankari sporočil, da je vladi predložil zakon, ki naj bi olajšal režim osamitve v zaporih. Premier Buelent Ecevit in več ministrov so zakon že podpisali. Gre za prvi konkreten korak, s katerim naj bi vlada poskušala ustaviti množično gladovno stavko turških zapornikov. Doslej je stavka terjala že 14 življenj.
Zalezovalec Hingisove za zapahi
13. 04. 2001 00.00
Zaradi nadlegovanja švicarske teniške igralke Martine Hingis, so 46-letnega avstralskega Hrvata, Dubravka Rajceviča, obsodili na dve leti zapora. Moški, ki je še na sodišču v Miamiju trdil, da sta s teniško zvezdnico Martino Hingis zaljubljena, bo sodišče "v dobro" štelo tudi leto dni, ki ga je že preživel v priporu, zato bo odsedel le še eno leto.
Aretirali 34 tihotapcev ljudi
07. 04. 2001 00.00
Hrvaška policija je včeraj aretirala 34 ljudi, za katere sumijo, da so vpleteni v nezakonito tihotapljenje ljudi. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik varaždinskega sodišča za 23 osumljencev danes že odredil pripor. Policija je po večmesečni akciji sicer ovadila 38 ljudi, vendar pa so trije osumljenci trenutno še vedno na begu, eden pa je že na prestajanju zaporne kazni. Po policijskih podatkih naj bi skupina osumljencev lani in v prvih treh letošnjih mesecih iz Hrvaške v Slovenijo nezakonito prepeljala približno 900 tujcev, pri tem pa naj bi si v povezavi s slovenskimi vodiči po policijskih ocenah pridobili tudi za približno 792.000 nemških mark nezakonitega premoženja.
Referendum o zakonu o amnestiji
01. 04. 2001 00.00
Predstavniki sindikata paznikov in drugih delavcev v slovenskih zaporih so napovedali vložitev pobude za zbiranje podpisov podpore zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o amnestiji. Za pobudo so se odločili zaradi predloga zakona o amnestiji, ki ga je pretekli teden sprejela vlada in ga poslala v parlament, saj ta po njihovem mnenju ne predstavlja akta milosti države, kakor so ga predstavili, ampak v resnici pomeni, da bo v bližnji prihodnosti brez dela ostal dobršen del paznikov in drugih delavcev v zaporih. Po napovedih naj bi pobudo podprli z več kot 270 podpisi.
Meidani in Mesić o krizi v Makedoniji
26. 03. 2001 00.00
Na dvodnevni obisk na Hrvaško je prispel albanski predsednik Rexhep Meidani, ki ga spremljala močna gospodarska delegacija. Meidani se je sestal s hrvaškim predsednikom Mesićem, ki je napovedal, da bo v kratkem obiskal Makedonijo ter da bo v okviru "misije dobre volje" skušal posredovati med sprtima stranema. ''Makedonski predsednik Boris Trajkovski se strinja z mojo pobudo, saj to ne bi bilo klasično mirovno posredovanje," je po srečanju z albanskim predsednikom Rexhepom Meidanijem dejal Mesić.
Obsodba treh bosanskih Srbov
22. 02. 2001 00.00
Haško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obsodilo tri bosanske Srbe, ki so bili obtoženi posilstva in mučenja številnih muslimank v Bosni in Hercegovini. Sodišče je obtožencem prisodilo od 12 do 28 let zapora. Obsodba treh Bosanskih Srbov, ki so bili skupno obsojeni za 36 zločinov, je prvi primer na sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je obravnaval posilstvo kot zločin proti človeštvu.
Haaško sodišče potrdilo oprostitev
20. 02. 2001 00.00
Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je potrdilo oprostilno sodbo bosanskega Muslimana Zejnila Delalića, tri soobtožence pa je znova poslalo pred prvostopenjsko sodišče, ki naj bi odločilo o morebitni spremembi njihovih zapornih kazni. Sodišče je s tem odgovorilo na pritožbo obeh strank v primeru dveh bosanskih Muslimanov in Hrvata, ki so bili obsojeni za vojne zločine v taborišču Čelebići v osrednji Bosni.
Del Pontejeva zaključila obisk
15. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila uradni obisk v Črni gori. Ena od obtožnic, ki jih je izročila tamkajšnjim oblastem, se najverjetneje glasi na ime Radovana Karađića.
Srbski parlament omejil privilegije
13. 02. 2001 00.00
Srbski parlament je danes sprejel zakon, ki znatno omejuje privilegije nekdanjih predsednikov, tudi Slobodana Miloševića. V skladu z novim zakonom, proti kateremu so glasovali Miloševićevi socialisti in njihovi partnerji, bodo nekdanji predsedniki izgubili telesne stražarje, voznike in drugo osebje, ki ga plačuje država , če bodo obsojeni na najmanj šest mesecev zaporne kazni. Novi zakon zmanjšuje število telesnih stražarjev nekdanjih predsednikov na enega, predsednikom pa odreka tudi pravico do stalnega voznika.
Ni amnestije za najtežje zločine
10. 02. 2001 00.00
Odbor za pravosodje in upravo v srbski skupščini je včeraj podprl amandma vlade o predlogu zakona o amnestiji, po katerem ne bo nikakršne oprostitve za osebe, ki so bile obsojene za težka dejanja spolnih zločinov ali za dejanja nad osebami mlajšimi od 14 let. Amnestije ne bo tudi za tiste, ki so bili več kot trikrat obsojeni. Vlada Srbije je namreč vložila amandma na predlog zakona o amnestiji, v katerem so iz amnestije izvzeti obsojeni za določene najtežje kategorije zločinov. Po intervenciji javnosti so iz kroga obsojenih, ki naj bi jim zmanjšali kazen na 15, oziroma 25 odstotkov, izvzeli obsojene za najtežja dejanja. Vlada mora pokazati namen, da bo ostro preganjala najtežji kriminal, je dejal premier Zoran 195144inđić. Za osebe obsojene za uboj, ugrabitev, posilstvo, protinravne zločine, krvoskrunstvo, kraja, razbojništvo naj bi sicer veljalo, da se jih osvobodi po 15 odstotkih izrečene kazni.
Sodišče razsodilo v procesu Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Škotsko sodišče, ki je v nizozemskem Camp Zeistu sodilo dvema libijskima državljanoma v procesu Lockerbie, je danes enega obtoženca oprostilo, drugega pa obsodilo na dosmrtno ječo. Trije sodniki so odločitev sprejeli soglasno. Sodišče je zbralo dovolj dokazov za obsodbo Abdela Baseta Alija al-Megrahija, ki je bil tako po škotski zakonodaji avtomatično obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Al Amin Halifa Fimah pa je bil oproščen in spuščen na prostost.
Odzivi na sodbo v primeru Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Na sodbo v primeru Lockerbie so se že odzvali sorodniki žrtev atentata. Mnenja o odločitvi sodišča so deljena. Nekateri menijo, da so sodniki razsodili pravično, drugi pa sodišču očitajo premile kazni.
Preiskava uporabe spornega orožja?
14. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.
Zmaga Minnesote in Portlanda
02. 01. 2001 00.00
V tekmi med Minnesoto Timberwolves in Houston Rockets je ekipa Minnesote premagala Houston 106:96. Minnesota je sicer začela slabo, tako da so gostje v prvi četrtini zlahka narekovali ritem igre, toda razmerje moči se je hitro spremenilo. Domačini, za katere je prvo tekmo sezone odigral Sam Mitchell, še edini član prvotne ekipe Timberwolvesov iz sezone 1989/90, so prevzeli vajeti v svoje roke in kmalu v nadaljevanju odločili zmagovalca. Radoslav Nesterovič je dobil priložnost na začetku tekme, skupno odigral 16 minut in v tem času vknjižil štiri točke (met 2:4), dva skoka in blokado.
Hartmanu 14 let zapora
29. 12. 2000 00.00
Višje sodišče je vodjo gorenjske heroinske naveze Andreja Hartmana pravnomočno obsodilo na 14 let zapora, ostali pa so skupaj obsojeni kar na 23,5 let zapora. Hartmanu, ki je pred mesecem dni - približno v času izdaje sodbe - pobegnil iz hišnega pripora, in ostalim obtoženim je Višje sodišče v Ljubljani 30. novembra v večjem delu potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča, na katero so se pritožili vsi obsojeni. Andreja Hartmana, Ivana Vodnika in Andreja Klemenčiča pa na kranjskem okrožnem sodišču čaka še eno sojenje, saj je višje sodišče glede enega kaznivega dejanja, storjenega na Madžarskem, njihove sodbe razveljavilo ter vrnilo v ponovno sojenje, so danes sporočili iz kranjskega okrožnega sodišča.
Mafijca obsodili v Grčiji
29. 12. 2000 00.00
Francesca Prudentina, domnevnega italijanskega mafijca, osumljenega tihotapljenja cigaret, so v Solunu obsodili na 19 mesecev zapora zaradi posedovanja ponarejenega potnega lista, so sporočili grški pravosodni viri. Isti viri so še povedali, da bo grško pravosodje takoj po novoletnih praznikih preučilo italijansko zahtevo po Prudentinovi izročitvi Italiji.
V nizu eksplozij najmanj pet mrtvih
24. 12. 2000 00.00
V nizu eksplozij, ki so danes odjeknile pred več katoliškimi poslopji v Džakarti ter na Sumatri, kjer so se na božičnih volitvah zbrali verniki, je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot 30 pa ranjenih, je sporočila policija. Dva človeka sta umrla v eksplozijah v prestolnici, najmanj trije ljudje pa so bili umrli v provinci Riau na Sumatri. V Džakarti so bombe eksplodirale pred štirimi cerkvami, med drugim tudi pred glavno katedralo ter v neki katoliški šoli. Eksplozije so med verniki povzročile paniko, poškodovanih pa je tudi več avtomobilov. Doslej odgovornosti za eksplozije ni prevzel še nihče, pred polnočnicami pa so pred cerkve v središču Džakarte namestili okrepljene policijske enote.
Evropsko sodišče o Ocalanovih pritožbah
15. 12. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da bo obravnavalo pritožbe, ki jih je proti Turčiji vložil na smrt obsojeni kurdski voditelj Abdullah Ocalan, so danes sporočili s Sveta Evrope, v okviru katerega deluje omenjeno sodišče.
Severne pokrajine v Mariboru
10. 11. 2000 00.00
V mariborski Fotogaleriji Stolp bodo danes ob 19. uri odprli razstavo luksemburškega fotografa Jean - Jacques Lucasa Severne pokrajine. Avtor ostaja trdno v okvirih "modernistične" fotografske tradicije in izkušnje. Njegov dosledno črno-beli opus bo na razstavi predstavljen v sklopih Islandija, Norveški ledeniki in Pesek zaliva Talisker kot primer zelo visoko zastavljenih kvalitativnih fotografskih standardov. Razstava bo na ogled do 2. decembra. Lucasove fotografije se pojavljajo v neštetih variacijah pop kulture, pri čemer so velikokrat prisotni elementi demontaže medija, avtoironizacije, poetike citata ali zgolj teoretičnih diskurzov o njenem statusu duplikata.
Singapore Airlines priznala krivdo
04. 11. 2000 00.00
Letalska družba Singapore Airlines je uradno priznala krivdo v torkovi letalski nesreči na letališču v Taipeiu, v kateri je umrlo 81 ljudi. Tiskovni predstavnik družbe je povedal, da je letalo vzletelo s steze, ki je bila zaprta zaradi obnovitvenih del. Dodal je, da je družba zaradi nesreče pretresena in da obžalujejo napako, zato so se odločili, da bodo družinam žrtev nesreče plačali 400 tisoč dolarjev odškodnine. Singapurska letalska družba bo tudi plačala zdravniško oskrbo in zdravljenje vseh potnikov in članov posadke, ki so bili v nesreči ranjeni.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
Stavka letaliških delavcev v Italiji
27. 10. 2000 00.00
Danes je bilo na milanskih letališčih Malpensa in Linate zaradi stavke letaliških delavcev ter stevardes in stevardov odpovedanih več kot 200 poletov. Stavkajoči so se za stavko odločili zaradi nezadovoljstva s plačami, je povedal neki letališki delavec.
Amnesty International se prek Interneta bori proti mučenju
20. 10. 2000 00.00
Že skoraj štirideset let stara organizacija za boj za človekove pravice poziva vse internavte, naj poleg pisem, ki jih Amnesty International že kar tradicionalno uporablja za osvobajanja političnih zapornikov, začno pisati svoja mnenja in protestna pisma kar preko elektronske pošte. Pri organizaciji upajo, da bodo Amnesty's alert network kmalu uporabljali milijoni uporabnikov Interneta, ki se jim bo treba le prijaviti na stran in podpisati e-mail z eno samo zahtevo: Nehajte mučiti zapornike.
Babickega najprej obsodili, nato pa pomilostili
06. 10. 2000 00.00
Novinarja ruskega radia Svoboda, Andreja Babickega, ki se je domnevno zaradi lažne uporabe potnega lista znašel na zatožni klopi, so danes obsodili na denarno kazen v višini 8350 rubljev (300 dolarjev) in ga takoj zatem pomilostili. Zakon, ki ga je lani sprejela ruska duma, namreč predvideva pomilostitev za manjše prekrške. Babicki, sicer znan po svojem kritičnem poročanju o operaciji ruske vojske v Čečeniji, je sodni proces označil kot jasen znak, da je svoboda tiska v Rusiji ogrožena. Odvetnik Babickega pa je napovedal, da se bodo na sodniško odločitev pritožili, če bo potrebno, tudi pred evropskim sodiščem za človekove pravice.
Kolesarja Huptman in Murn solidna
27. 09. 2000 00.00
Nemški kolesar Jan Ullrich je osvojil še zadnji naslov, ki mu je manjkal v bogati karieri. Po naslovu svetovnega prvaka, zmagovalca dirke Po Franciji in dirke Po Španiji, je v Sydneyju osvojil še naslov olimpijskega prvaka. Kolesar nemškega Telekoma je imel v zadnjih kilometrih obilno pomoč klubskih kolegov, Kazahstanca Aleksandra Vinokurova in rojaka Andreasa Klödna, ki sta v zadnjih 30 kilometrih sodelovala pri njegovem napadu, na koncu pa sta imela od tega tudi veliko korist, saj sta si razdelila preostali medalji. Kolesarji so že od samega začetka začeli z močnim tempom in hitro dali vedeti, da to ni navadna dirka, ampak olimpijske igre. Prve kroge so prevozili s povprečno hitrostjo 42 kilometrov na uro, kar je v kolesarstvu prava redkost. Prvi so z napadi začeli nekateri manj znani tekmovalci, toda njihovi poskusi so bili obsojeni na neuspeh. V desetem od 14 krogov pa se je dirka začela razvijati. Povprečna hitrost je še narasla, v ospredju pa so začeli narekovati ritem nekateri favoriti, predvsem je bil presenetljivo aktiven trenutno najboljši poljski kolesar Piotr Wadecki, ki je bil zraven praktično pri vseh pobegih. V 12. krogu se je v ospredje prebila skupina 18 kolesarjev in strokovnjaki so že pravilno menili, da bo eden izmed njih zmagovalec 239,4 kilometra dolge dirke. Začeli so preštevati, katera država ima največ kolesarjev v tej skupini, kajti računali so, da bo za končni uspeh potrebna medsebojna pomoč. V sredini 13. kroga se je za napad odločil Ullrich, sledila pa sta mu le njegova klubska kolega Klöden in Vinokurov. Ko je vodilna trojica s složnostjo povečevala prednost, je bilo jasno, da bo zmagovalec Ullrich. Ne samo, ker je aktualni svetovni prvak v kronometru najmočnejši, ampak tudi zato, ker je v svojem moštvu najvplivnejši. Slovenski kolesarji po pričakovanju niso imeli večje vloge pri razpletu dirke. Držali so se glavnine, saj bi njihovi napadi verjetno pomenili "samomor". Prvi je zaradi slabega občutja v 11. krogu odstopil Martin Hvastija, nato pa se mu je krog pozneje v boksih zaradi padca pridružil še Tadej Valjavec. Tako sta v zadnjih dveh krogih v konkurenci ostala le Hauptman in Murn. V cilj sta prišla v času štirinajstega Nemca Erica Zabela, s svojima uvrstitvama pa sta izpolnila svoja in pričakovanja selektorja. "Če bi mi kdo pred štartom rekel, da bosta dva uvrščena tako visoko, mu ne bi verjel. Andrej, Uroš in Tadej so se dobro borili, nekoliko slabši je bil Martin, to pa verjetno zaradi naporov, ki je od njega zahtevala dirka Po Španiji. Moram reči, da je bilo naše moštvo eno od mlajših, kar je dober obet za prihodnost," je bil z dosežki svojih varovancev zadovoljen Penko.
Akcija proti računalniškim "piratom"
21. 09. 2000 00.00
Policisti so v akciji odkrivanja "piratov" računalniških programov in glasbe, v kateri je sodelovalo kar osem policijskih uprav, zaradi suma kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela 22. junija opravili kar 25 hišnih preiskav, od tega 22 uspešno. Za šest osumljenih so že vložili ovadbe, v 16 primerih pa preiskava še ni končana. Policisti, ki so pri preiskavi sodelovali z BSA (Business Software Alliance) za Slovenijo, so zasegli 27 računalnikov, opremljenih s strojno in programsko opremo, namenjeno kopiranju programske opreme, več kot 2.500 zgoščenk in 640 disket s piratsko programsko vsebino, poleg tega pa še vrsto katalogov s piratsko ponudbo, je na današnji novinarski konferenci povedal Jure Kebe, vodja sektorja za računalniško kriminaliteto Uprave kriminalistične policije. Doslej so bili v Sloveniji zaradi računalniškega piratstva obsojeni štirje "pirati", od tega dva pravnomočno
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.